Slikarja Francesca Pittonija (ok. 1654–po 1724) uvrščamo med
glavne predstavnike beneškega tenebrizma. Slog, ki se je v Neaplju uveljavil s
slikarjem Jusepejem de Ribero (1591–1652), je ime dobil po temnejši, rjavkasti
barvni paleti in močnih kontrastih med svetlobo in senco, kar je s tesnobnim
vzdušjem dopolnjevalo mračnjaške prizore mučeništev in smrti. V Benetke sta ga
sredi 17. stoletja prinesla Neapeljčan Luca Giordano (1634–1705) in Genovežan
Giambattista Langetti (1635–1676), kjer ga je prevzela generacija slikarjev,
kot so Antonio Zanchi (1631–1722), Johann Carl Loth (1632–1698) in tudi
Francesco Pittoni.
Ovala Krščanska ljubezen in Caritas romana, na
katerih sta upodobljeni alegoriji dveh kreposti, sta del novejših
pridobitev v Narodni galeriji. V lanskem letu sta bili obe umetnini
restavrirani in razstavljeni, a podrobnejše predstavitve v javnosti še nista
doživeli. Sliki sta bili del večjega Pittonijevega cikla, ki je nekoč
sestavljal del opreme dvorca Planina pri Rakeku (Haasberg, Hošperk).
Kljub vidnejši slikarjevi vlogi v razvoju
beneškega slikarstva pa je danes njegovo delo slabše ohranjeno in posledično
tudi manj preučeno v primerjavi s sočasnimi slikarskimi rojaki. Zato sta oba
ovala še toliko dragocenejša primera beneške slikarske dediščine na naših tleh.
6. april – 3. maj 2023
Narodna galerija
Prešernova 24
1000 Ljubljana