Postavljanje jaslic, ki so osrednji
simbol praznika Kristusovega rojstva, se je sprva uveljavilo po cerkvah in po
bogatih meščanskih domovih. Šele kasneje so to šego prevzeli tudi na kmetih,
kjer pa so imeli le redko možnost za nakup avtorsko izdelanih jasličnih kipcev
iz lesa oziroma drugih trajnejših materialov. Takšni umetniški in rokodelski
izdelki so bili dragi in njihovih izdelovalcev ni bilo toliko, da bi zadostili
vsem naročilom. Zato so se kot poceni možnost zelo uveljavile papirnate jaslice
v tiskanih polah, iz katerih so izrezali figure in jih umestili v jaslično
krajino. Na Slovenskem so se razširile tuje jaslične pole, kakršne še danes
izdajajo zlasti muzeji jaslic v nemškem prostoru, kasneje pa je tovrstne
jaslice naslikalo več domačih likovnih umetnikov. Papirnate jaslice je naslikal
tudi France Gorše, izdali pa so jih v Slovenčevem koledarju za leto
1942. Gorše je upodobil pristne slovenske jaslice z zasneženim hlevčkom in
osebami v domačih nošah, kar je posebej pomenljivo, saj so bile jaslice
objavljene v času okupacije, ko sta Slovenčev koledar »krasili« tudi
podobi italijanskega kralja Viktorja Emanuela III. in fašističnega vodje
Benita Mussolinija.
5. december 2024 – 8. januar 2025
Narodna galerija
Prešernova 24
1000 Ljubljana