Jaslice so
osrednji simbol božiča, njihovo izdelovanje in postavljanje pa sta spodbuda za
kreativno razmišljanje in umetniško ustvarjalnost. To področje je danes zelo
razvejano: na Brezjah je v Muzeju jaslic stalna razstava, občasne jaslične
razstave vsako leto pripravijo v številnih slovenskih krajih, deluje tudi
Društvo ljubiteljev jaslic in izhaja revija Jaslice,
kar je gotovo pripomoglo k dvigu kakovosti jasličarstva na Slovenskem.
V Narodni
galeriji vsako leto pripravimo razstavo umetniških jaslic slovenskih
arhitektov, kiparjev oziroma slikarjev, ki so se v preteklosti na različne
likovne načine posvečali ikonografski temi Jezusovega rojstva, izbor jaslic pa
temelji zlasti na likovni kakovosti in umetniški izvirnosti. Vprašanje, katere
jaslice so umetniške, je zelo kompleksno, odgovore nanj pa lahko razbiramo na
različnih nivojih, saj imajo jaslice likovno, estetsko in duhovno dimenzijo.
Celotno postavitev jaslic sooblikujejo figure in pokrajina, vendar pri muzejski
prezentaciji ni poudarek na jaslični pokrajini, temveč na figurah, ki so
bistvena sestavina jaslic. Postavljamo jih lahko tudi samostojno in s svojo
likovno izraznostjo nam pričarajo umetniško doživetje in duhovno obogatitev
božičnih praznikov.
Jaslice za
letošnjo postavitev v Narodni galeriji je zasnoval in izdelal zlatar,
srebrokovač in restavrator Christoph Steidl Porenta (rojen leta 1965 v
Münchnu), z njimi pa obeležuje vstop v jubilejno leto 2023, v katerem se
spominjamo osemstoletnice postavitve prvih jaslic sv. Frančiška Asiškega v
Grecciu v Italiji. Izročilo pravi, da je svetnik želel na simboličen način
obeležiti praznike in je v božični noči leta 1223 v votlini pri kraju Greccio
postavil žive jaslice z oslom, volom in kipcem deteta Jezusa ter z njimi
ponazoril dogodek Kristusovega rojstva. Med obhajanjem polnočne maše, pri
kateri so prisostvovali redovniki in verniki, se je zgodilo mistično videnje.
Danes sta v Grecciu cerkev in samostan z jaslično kapelo, sv. Frančišek
Asiški pa velja za začetnika postavljanja jaslic, zato se Steidl Porenta s
svojimi jaslicami vrača k osemstoletnim duhovnim izvirom prvih jaslic.
Kiparsko
upodobitev jaslic oziroma svete družine lahko vidimo v več delih Christopha
Steidla Porenta, vedno pa gre za miniaturno figuraliko iz srebra, ki je
vključena v večjo umetniško realizacijo. Poseben dosežek je relikviarij
sv. Frančiška Asiškega, ki so ga letos umestili v baziliko Marije Pomagaj na Brezjah ter je
vsebinsko, likovno in izvedbeno kompleksno delo. Relikviarij je v obliki
drevesa in z miniaturnimi upodobitvami dogodkov iz svetnikovega življenja, med
katerimi je tudi postavitev prvih jaslic. Jaslice, ki jih je Steidl Porenta
namensko zasnoval in izdelal za razstavo v Narodni galeriji, pa so prav tako
miniatura iz srebra, s katero na simboličen način poudarja intimnost božičnega
dogodka. Zato je upodobil samo glavne protagoniste – Marijo z detetom
Jezusom, sv. Jožefa, sv. tri kralje in angela. Sveta družina je
umeščena v osvetljen krog, ki predstavlja intimen krog družine, zelena podlaga
iz emajla nadomešča mah iz tradicionalnih slovenskih jaslic in je barvni simbol
nove rasti, zunaj kroga pa je puščava. Marija doji dete in s tem daje
življenje, Jožef pa je zasnovan v gibanju, kot bi prišel pogledat, kaj se
dogaja, in s tem opozoril na čudež rojstva. Angel ni upodobljen kot majhen
putto, temveč kot nadangel, ki ne samo naznani, temveč se tudi pokloni
Jezusovemu rojstvu. Sv. trije kralji so simbolna ponazoritev sveta in podoba
ljudi s treh kontinentov, ki so prinesli najdragocenejše, kar premorejo –
zlato, miro in kadilo. Umetnik pa v jaslice ni vključil živali, sicer vedno
prisotnih v tradicionalnih postavitvah, saj se mu v kontekstu poudarjene
intimnosti božičnega dogodka ne zdijo ključne.
Jaslice
Christopha Steidla Porenta za razstavo v Narodni galeriji so vsebinsko simbolna
osebna interpretacija božičnega dogodka in pomenijo dosežek umetne obrti v
širokem kontekstu umetnikove vsestranske ustvarjalnosti. S temi jaslicami je
slovensko jaslično umetnost obogatil z novimi pristopi in jo povezal z žlahtno
tradicijo zlatarstva rodne Bavarske, ki jo že tri desetletja nadaljuje v
ateljeju Zlato runo v Ljubljani.