Menu Shopping cart
Vaša košarica je prazna
Podprite nas
Razstave in projekti
10. maj–6. junij 2018

Odstiranja, maj 2018

Problematika bandera − konserviranje / restavriranje in prezentiranje

"Fantje se postavljajo z banderi. Navadno so jih nosili tisti, ki so bili tisto leto na naboru, ali pa tisti, ki  so že odsluži vojake. Ponekod prineso k farni vstajenjski procesiji tudi bandera iz vseh podružnic." (Niko Kuret, Praznično leto Slovencev)

Bandero je cerkvena zastava z verskimi simboli, obešena na prečnem drogu (povzeto iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika). S sakralnimi motivi obojestransko poslikano platno je všito v večji kos barvnega blaga ali brokata, značilno oblikovanega na spodnjem robu. Ta je okrašen s cofki in obšit z resami. Samo sliko lahko kot okvir obroblja zlat trak. Bandero na prečnem drogu je prosto obešeno na enega ali več nosilnih drogov, odvisno od njegove velikosti in teže. Med procesijo ali postavljena v cerkvi so bandera izdatno prispevala k bogati podobi praznika, marsikje pa so bila razstavljena kar vse leto.

Nekaj bander je svoje mesto dobilo tudi v depoju in razstavišču Narodne galerije. Praviloma je ohranjen zgolj slikovni del predmeta.

Ob projektu Izzvenevanje baroka in med pripravami na novo stalno postavitev smo restavratorji Narodne galerije restavrirali tri tovrstne umetnine, ena pa je še v restavratorskem postopku. Vse so bile v preteklosti že restavrirane, kar pa nam dela ne olajša. Kljub nedvomni kvaliteti slikarije in pomembnosti avtorja so bila bandera z ene, manj zanimive ali bolj poškodovane strani navadno tračno ali v celoti podlepljena, ter nato obravnavana in okvirjena kot običajna slika.

Strokovna etika in razumevanje umetnine kot celote nam v današnjem času narekujeta drugačne pristope, tako v restavriranju kot prezentiranju tovrstnih umetniških predmetov. Predstavljeni primeri so dela slovenskih baročnih in realističnega mojstra: Fortunata Berganta (1721–1769), Antona Cebeja (1722–po 1774), Leopolda Layerja (1752–1828) in Jurija Šubica (1855–1890).

Enako kot po zadnjih standardih strokovno opravljeni restavratorski posegi je za Narodno galerijo pomembno tudi, da se način razstavljanja v čim večji meri in po prostorskih zmožnostih približa karakterju in vsebini umetnine. Tendenca razstavljanja bandera se nagiba k temu, da bi slika prosto visela, v kolikor strukturalna trdnost to dopušča.

Avtor
Miha Pirnat

10. maj–6. junij 2018
Narodna galerija
Prešernova 24
1000 Ljubljana