Menu Shopping cart
Vaša košarica je prazna
Podprite nas
Razstave in projekti
5. marec–1. april 2015

Odstiranja, Marec 2015

Konserviranje in restavriranje okrasnega okvirja slike Marijino oznanjenje Martina Johanna Kremser-Schmidta

Kremser-Schmidtova slika Marijino oznanjenje iz leta 1771 se v stalno zbirko Narodne galerije vrača v prvotni bogati podobi, v originalnem, značilno baročnem okrasnem okvirju. Odlikuje ga velika razgibanost v les izrezbarjenih ornamentov, uporaba toniranega in poliranega, visoko sijajnega in mestoma motnega zlata.

Najbolj opazne poškodbe so bili številni manjkajoči cvetovi na osnovni letvi ter odbite konice listov na glavnih rastlinskih ornamentih. Moteče so postale tudi posledice preteklih posegov, v katerih so bile z uporabo neustreznih materialov retuširane poškodbe pozlate in z nanosi različnih lakov tudi preko neočiščenih predelov obnovljen lesk površin. Številne poškodbe in spremembe so zahtevale dolgotrajen postopek na vseh plasteh okvirja, kar je vodilo v začasno zamenjavo okvirja.

Enoletni konservatorsko-restavratorski poseg na okvirju je bil izpeljan kot del diplomske naloge študentke restavratorstva na ALUO Tonke Mohar v letih 2013–14. V okviru naloge je diplomantka izrisala profil osnovne letve, natančno opisala konstrukcijo okvirja, pregledno označila originalne tehnike zlatenja in uporabljenega toniranega zlata.

V prvem delu konservatorsko-restavratorskega posega je bilo opravljeno površinsko čiščenje. Del površinske umazanije je vodotopne, kar je problem, ko jo želimo odstraniti s površin, občutljivih za vodo. Zato je pozlata, kjer so bila izvorno uporabljena vodotopna lepila in ki je obenem poškodovana in nelakirana,  še toliko bolj občutljiva.  Za učinkovito, nadzorovano, varno in selektivno ločevanje plasti umazanije in spodaj ležečih plasti je bilo izbranih več suhih in/ali mokrih metod, ki so bile ustrezno prilagojene čiščeni površini. Po končanem čiščenju se je pokazalo, da je ponekod umazanija ujeta pod lakom, ki bi ga bilo za učinkovito dokončanje postopka treba odstraniti, vendar je odstranjevanje laka potekalo le lokalno.

Najzahtevnejši del posega so bile domodelacije nosilca. Triindvajset od triinšestdesetih manjkajočih cvetov je bilo izdelanih po kalupih, odvzetih na ohranjenih cvetlicah, manjkajoče konice listnega ornamenta pa so bile zmodelirane neposredno. Na ponovno modeliranih elementih je sledila priprava ustrezne podloge in zlatenje, izpeljano z uporabo klasičnih materialov in tehnik, ki so s poliranjem omogočili doseganje ustreznega sijaja. Posebnost izvorne uporabe različno toniranega zlata je bila ponovljena tudi na površinah, ki so bile na novo pozlačene in katerih končni videz je bilo potrebno še ustrezno prilagoditi patini časa okoliškega originala, ponekod tudi z imitiranjem razpok na pozlati.

Avtorja
Martina Vuga
Ferdinand Šerbelj

5. marec–1. april 2015
Narodna galerija
Prešernova 24
1000 Ljubljana