Slika je "celostna podoba" avličnega baročnega klasicizma oz. slogovne govorice, ki jo prepoznamo v slikarstvu veronskega umetnika Giambettina Cignarolija. Njegov slog se je izoblikoval v naslonu na rimsko-emilijanski akademizem. Prepoznavni pa so tudi vplivi v Veroni delujočih slikarjev, njegovega učitelja in domačina Antonia Balestre († 1740) ter Francoza Ludovica Dorignyja († 1742). Cignarolijevo slikarstvo sodi v okvir umetnostno izredno pestrega beneškega Settecenta. Je avtor mnogih velikih slikarskih kompozicij za cerkve in palače in je bil že za življenja deležen precejšnje slave, in čeprav ožje domovine ni nikoli zapustil, je izvrševal prestižna dela za cerkvene prelate in kronane naročnike tako v Italiji kot tudi drugod po Evropi, npr. za ruski, poljski in španski dvor ter za saškega volilnega kneza.
V literaturi in poeziji, pa tudi v retoriki šolani slikar je zlahka na svoj način interpretiral literarne zgodbe antičnega in krščanskega sveta. Razstavljena podoba je najbrž del cikla iz življenja Aleksandra Makedonskega (Velikega) in govori o dogodku, ko je makedonski junak leta 333 pr. n. št. premagal perzijskega kralja Dareja; ta je sicer pobegnil, mladi zmagovalec pa je zajel njegovo družino: mater, ženo in hčerki. Kmalu zatem je v vojaškem taboru med porodom Darejeva žena umrla. To je Aleksandra prizadelo, saj ni mogel več izkazovati svoje ljubeznivosti do zajete kraljice. Še zadnjič jo je obiskal v šotoru in ukazal pogreb z vsemi častmi.
Avtorja
Ferdinand Šebelj, Miha Pirnat ml.
Prevod
Michel Mohor
Jezikovni pregled
Alenka Klemenc
3. oktober–7. november 2013
Narodna galerija
Prešernova 24
1000 Ljubljana