Menu Shopping cart
Vaša košarica je prazna
Podprite nas
Razstave in projekti
3. oktober–6. november 2019

Odstiranja, oktober 2019

Mihael Stroj: Judita s Holofernovo glavo, kopija po Augustu Riedlu, 1858

Judita je starozavezna junakinja, lepa in pobožna vdova, ki se iz ljubezni do Boga in svojega ljudstva postavi po robu zavojevalcem. Njena zgodba je zapisana v Juditini knjigi. Ker se je njeno ljudstvo odločilo predati se sovražniku, se je domislila zvijače, s katero si je pridobila s svojo služabnico vred vstop v sovražni tabor in do samega poveljnika vojske Holoferna. Ko je četrti dan po večerji, pri kateri je bila njegova gostja, od preobilne pijače trdno zaspal, mu je odsekala glavo in s služabnico sta se srečno izmuznili iz tabora ter odnesli sovražnikovo glavo v domači kraj, kjer je vse ljudstvo nato hvalilo Boga, da jih je po junakinji Juditi odrešil.

Zaradi svojih verskih, junaških, pa tudi erotičnih elementov je imela Juditina zgodba velik odmev v literarni, likovni in glasbeni umetnosti. Slikarske in kiparske upodobitve so bile pogoste zlasti v renesančni in baročni umetnosti. Običajno je bila Judita predstavljena kot kefalofor, ko nosi oz. pokaže Holofernovo glavo.

Mihael Stroj (Ljubno na Gorenjskem, 1803 − Ljubljana, 1871) je leta 1858 kopiral sliko Judita s Holofernovo glavo nemškega slikarja Augusta Riedla (Bayreuth, 1799 − Rim, 1883). Predstavljena Strojeva slika je pomanjšana kopija vplivne slike, danes hranjene v münchenski Neue Pinakothek. Riedel jo je naslikal leta 1840, prvič je bila razstavljena v Münchnu in že naslednje leto jo je bavarski kralj Ludvik I pridobil za svojo zbirko.

Riedlova slika nam predstavi starozavezno junakinjo v dokolenskem izrezu, v naravni velikosti, in v tričetrtinskem zasuku, pred svetlobno poudarjenim nevtralnim ozadjem. Judita se z levico trdno opira na meč pred sabo, Holofernovo glavo pa skorajda skriva v ozadju. Vidimo le njegove kodre in del čela. Oblečena je v belo bluzo s širokimi rokavi, oblačilo ji je zdrsnilo z desnega ramena. Boke in pas ji ovija dragocena brokatna zlato-rdeča tkanina. Trak z dragim kamnom ji krasi oprsje. Jarka svetloba z desne obliva herojinjo v svetlobnem valu.

Likovni presežek Riedlove slike se razkriva v nakazani dvojnosti izpostavljenega materialnega blišča v ospredju in svetlobni prežarjenosti ozadja. Vmes med gladkim materialnim opredmetenim svetom in poduhovljeno vseprežemajočo svetlobo se umešča telo Judite, odločno in hkrati čutno. Izraz na njenem obrazu razkriva popolno predanost, ponižnost in samozavedanje. Riedlova Judita ni poplesujoče triumfalna (kakor jo upodobi npr. Michelangelo v Sikstinski kapeli), ni krvoločno maščevalna (kakor jo interpretira Artemisia Gentileschi), je le vdana izvrševalka Božje volje. Riedlu je uspelo s pretanjeno psihološko karakterizacijo obraza in s svetlobno prefinjenimi poudarki razplastiti starozavezno Juditino zgodbo v občuteno ekvilibristično razpoloženje.

Riedlova likovna upodobitev Judite je namreč v sozvočju s takrat aktualno literarno, bolj zapleteno podobo junakinje, kakor jo je leta 1840 predstavil Christian Friedrich Hebbel (1813‒1863). V drami z naslovom Judita je namreč osrednji protagonistki naprtil tragično krivdo zaradi ljubezni do Holoferna. Riedlova slika je takoj požela uspeh, podoba pa je po zaslugi litografije Ferdinanda von Piloty (1828‒1895) postala razširjena zlasti po letu 1847. Grafična reprodukcija je spodbudila številne kopije v olju, na steklu in celo na porcelanu.

Strojeva kopija resda v kompoziciji sledi izvirniku, kljub temu pa je naš slikar popolnoma prilagodil Juditin obraz svojemu ženskemu idealu. Tudi barvna rešitev podrobnosti, anatomski spodrsljaji in poudarjeno plastična modelacija inkarnata s sivimi sencami pridajo kopiji povsem drugačen končni izraz. Juditino telo deluje togo, obraz je kljubovalno otrpel. V njenem oblačilu se izgubljajo podrobnosti brokatnega vzorčenja, tako da prevladajo zlatožolte površine, prav tako se izgubi nežna prosojnost bele bluze. Predvsem pa na Strojevi kopiji pogrešamo polnokrvno čutnost, mehkobo v izrazu in psihološko interpretacijo, ki postane značilnost v umetnosti 19. stoletja.

Stroj je Riedlovo sliko kopiral v svojem zrelem obdobju, ko je sicer v njegovih meščanskih portretih zaznati premik od lepotnega idealiziranja k bolj realističnemu pristopu. Možno je, da je Stroj videl izvirno Riedlovo sliko, saj po ohranjenih dokumentih lahko sklepamo, da je tudi po študijskem obdobju želel potovati na Bavarsko, Saško in v Prusijo. Glede na čas nastanka bi bilo pričakovati, da je Stroj Riedlovo sliko kopiral po naročilu in v skladu z naročnikovimi željami spremenil Juditin obraz. Žal nimamo oprijemljivih podatkov o provenienci slike. S perspektive narodnoidentitetne ikonografije Juditine zgodbe pa ne gre zanemariti Strojevih močnih povezav z ilirskimi krogi v Zagrebu.

Motiv Judite s Holofernovo glavo je Stroja, kot kaže, pritegnil že na Dunaju v študijskem obdobju med letoma 1821 in 1825. Takrat je v nekdanji Cesarski galeriji v Belvederu kopiral sliko z enakim motivom Alessandra Varotarija, im. Il Padovanino (1588−1648). Že konec leta 1823 je namreč Stroj prejel spričevalo kot potrdilo o kopističnih zmožnostih. V tem spričevalu je omenjeno, da je Mihael Stroj pet četrtletij marljivo in z vso umetniško spretnostjo kopiral, da je bil nraven in potrudljiv in se je dobro izkazal v spretnosti historičnega predmeta, s čimer si je pridobil vse priznanje kot vrl kopist.

Ne spreglejte

Predstavitev mag. Kristine Preininger v četrtek, 3. oktobra 2019, ob 18. uri v Avditoriju Narodne galerije. Vljudno vabljeni.

Avtorica
Kristina Preininger

3. oktober–6. november 2019
Narodna galerija
Prešernova 24
1000 Ljubljana