Menu Shopping cart
Vaša košarica je prazna
Podprite nas
PISAVA
VELIKOST

CTRL+ ZA POVEČAVO
CTRL- ZA POMANJŠAVO

VELIKE/MALE
STIL
Razstave
Odstiranja | 1. 4. – 30. 5. 2021

Odstiranja: Prestar

Prividi, izmikanje resnice in možne interpretacije pri Prestarju

Po skoraj osemdesetih letih smo po srečnem naključju ponovno zagledali sliki Prestarjain Ptičarja, ki sta bili za sodobnega človeka izgubljeni in nikoli videni. Poznani sta bili le po črno-belih reprodukcijah v Steletovi Monumenta artis Slovenicae II iz davnega leta 1938. Danes sta obe žanrski podobi, edini v opusu Fortunata Berganta, na ogled v stalni zbirki Narodne galerije.

Zaradi črno-belih fotografij smo imeli napačen vtis, da ima možak, ki drži v roki presto, kožno bolezen. Ogled slike Prestar v živo je razkril, da črne pike na reprodukciji niso naslikane bradavice, temveč potemnele retuše na mestu sanacije poškodb. Predrtine platna, ki so nastale v daljni preteklosti, so posledica vandalizma. Preluknjano platno je v preteklosti s kapljicami voska zakrpal kakšen slikar oz. slikar-restavrator, čez pa nanesel barvo, torej retušo. Sanacijo teh poškodb lahko datiramo po letu 1850, zaradi uporabe pigmentov, ki pred tem časom slikarjem niso bili na voljo.

Konservatorsko-restavratorski poseg v letu 2017 je načrtovala strokovna komisija.

Določitev, kakšno naj bi bilo "idealno stanje umetnine", se je izkazala za problematično, saj tehnična dejstva in naravoslovne analize ne odkrijejo dejanskih estetskih vrednosti, ki so obstajale bodisi ob nastanku slike bodisi pred ali po kakšnem od poznejših restavriranj slike. "Idealno stanje umetnine" je pogosto le predvidevanje, abstraktna ideja, ki se uresniči na podlagi znanja in izkušenj posameznika ter konsenza raznolikih mnenj znotraj strokovne komisije. V svoji najbolj "čisti obliki" se manifestira z odstranitvijo vseh materialov, ki po našem osebnem in strokovnem mnenju zakrivajo idealno. Takšno dejanje je nepovratno, saj poleg materialne informacije odstranimo tudi estetsko, tehnično, historično, edukativno in čustveno vrednost umetnine.

Strokovna komisija se je pri Prestarju odločila za nasprotni koncept obravnave, ki sprejema umetnino "takšno kot je". Namesto odstranjevanja spremenjenih materialov smo se odločili za minimalno dodajanje materiala, namen pa je bil izboljšava strukturnih kvalitet in estetske vrednosti umetnine. Ohranili smo stanje umetnine, ki se je porodila v letu 1761, vključno z vsemi spremembami originalnih in dodanih materialov, ki so se zgodile do leta 2017. Odstranjena je bila zgolj površinska umazanija na zadnji plasti laka. Spremembe, ki so nastale s staranjem, smo ohranili in jih dopolnili le toliko, da smo podprli izvirnik, ga strukturno stabilizirali in vzpostavili estetsko celoto. Čez staro retušo in preslikave smo nanesli novo plast retuše, poškodbe laka pa dopolnili lokalno. Tovrstni pristop zahteva temeljitejšo analizo stanja umetnine pred posegom in intenziven dialog strokovne komisije, samo restavriranje pa več ustvarjalnosti, sodelovanja, inovativnosti, interdisciplinarnosti, znanja ter tehnične podkovanosti.

Slika ostaja odprta za posege v prihodnosti tako materialno kot "ideološko". Dodani materiali imajo visoko stopnjo odstranljivosti in ne ovirajo odstranjevanja materialov, ki so bili dodani v preteklosti. Z veliko gotovostjo pa lahko napovedujemo, da bo slika v neki (morda ne tako oddaljeni) prihodnosti obravnavana znotraj koncepta "idealnega stanja umetnine".

Avtorica
Simona Škorja

1. april–30. maj 2021
Narodna galerija
Prešernova 24
1000 Ljubljana