Menu Shopping cart
Vaša košarica je prazna
Podprite nas
Razstave in projekti
16. maj ‒ 23. september 2018

Plakati Narodne galerije

100 let razstav

Začetki Narodne galerije, ki segajo v september 1918, so bili materialno zelo skromni. Ustanovniki, polni entuzijazma, so začeli brez prostorov za galerijsko dejavnost in brez ene same umetnine.

Prvo stalno razstavo je Narodna galerija odprla za javnost 7. marca 1920, in sicer v petih prostorih ljubljanske Kresije; septembra 1922 je v okviru ljubljanskega Velesejma Narodna galerija vabila na Zgodovinsko razstavo slovenskega slikarstva - svojo prvo občasno razstavo, ki je nastala kot plod znanstvenoraziskovalnega dela lastnih moči.

Že v prvem desetletju svojega delovanja je Narodna galerija poskrbela tudi za mednarodne povezave: prvo tujo razstavo - Razstava češke moderne umetnosti Društva upodabljajočih umetnikov 'Mánes' iz Prage - je gostila avgusta in septembra 1924, septembra in oktobra 1927 pa je prvič gostovala v tujini, in sicer v Obecnem důmu v Pragi z Razstavo slovenskega modernega slikarstva.

Raznovrstno razstavno prakso prvih let obstoja Narodna galerija goji vse do danes. Nenehno skrbi za posodabljanje stalne razstave, s katero predstavlja umetnostno snovanje na slovenskih tleh od visokega srednjega veka do sredine 20. stoletja. V svoji stoletni zgodovini je sama ali v sodelovanju z drugimi inštitucijami in strokovnjaki pripravila tudi vrsto občasnih monografskih, skupinskih in tematskih razstav; z nekaterimi je v prilagojeni obliki gostovala v mnogih krajih Slovenije, nemalokrat pa tudi v kulturnih središčih nekdanjih jugoslovanskih republik, v zamejstvu in v pomembnejših evropskih mestih. Narodna galerija je bila in je vse pogosteje tudi gostiteljica za slovensko in širšo javnost zanimivih likovnih razstav iz tujine.

Večino razstav Narodne galerije praviloma spremlja razstavni katalog, pomembnejše razstave  tudi plakat. V galerijski zbirki plakatov, ki obsega prek 3600 listov, se je do zdaj ohranilo 161 različnih plakatov, oblikovanih za promocijo stalnih galerijskih razstav, občasnih domačih in gostujočih razstav v Narodni galeriji ter razstav Narodne galerije, ki so gostovale po Sloveniji in v tujini.

Plakat je vidno sporočilo, ki je bilo v prvih desetletjih obstoja Narodne galerije poleg periodičnega tiska edini medij, ki je nagovarjal prebivalstvo k obisku razstav. Kot močnejše sredstvo komuniciranja z ljubitelji lepih umetnosti pa kljub razvoju in uveljavitvi novih medijev ostaja prisoten vse do danes - tako pri nas, kot v tujini.

Plakati za razstave Narodne galerije v splošnem sledijo razvojnemu trendu plakata na Slovenskem, četudi je bil in je še vedno namenjen ne le splošni, temveč tudi vizualno in estetsko zahtevnejši publiki. Sporočilnost plakata za razstave je praviloma sestavljena iz likovnih in besedilnih elementov. Razmerje med njimi se znatno nagiba v prid prvim, še posebej zato, ker so bili zgodnejši plakati za razstave namenjeni pešcu in počasnemu prometu. Komunikacija je bila zagotovljena, saj je bil mimoidoči oddaljen le nekaj korakov; taka razdalja namreč dopušča berljivost vizualno podrejenega besedilnega dela plakatnega poročila.

Razstavni plakat sodi v skupino plakatov za prireditve, natančneje v podskupino za kulturne dogodke. Prireditelji kulturnih dogodkov so se že od vsega začetka zavedali, da promocija njihovih dejavnosti zahteva oblikovno kvalitetne plakate. Zato ni presenetljivo, da so naloge prvih slovenskih grafičnih oblikovalcev opravljali slikarji, nekaj pozneje so se jim pridružili še arhitekti. Snovali so predloge za tisk plakatov, kjer je bila podoba vse pomembnejša prvina.

Tudi prve likovno opremljene plakate za Narodno galerijo so zasnovali slikarji: Matej Sternen (1870‒1949) za razstavo slovenskega portretnega slikarstva 1925. leta, Veno Pilon (1896‒1970) za gostovanje Narodne galerije v Pragi leta 1927 in Gojmir Anton Kos (1896‒1970) za skupinsko razstavo Kos–Dolinar–Pavlovec dve leti pozneje.

Večji del drugih plakatov iz časa med obema vojnama je bil skromnejši, bili so zgolj besedilni, za njihovo podobo pa so poskrbeli tiskarski mojstri. Ta praksa se je delno nadaljevala tudi po letu 1945. V naslednjih petnajstih letih sta ob plodovitem sodelovanju kustos in tiskar na plakat včasih umestila tudi reprodukcijo likovnega dela.

Prelomno leto za razstavne plakate Narodne galerije predstavlja leto 1961. Tedaj so za svojo uspešno razstavo Barok na Slovenskem naročili oblikovanje plakatov kar dvema arhitektoma ‒ Vlastu Kopaču (1913‒2006)  in Janezu Valentinčiču (1904‒1994). Naslednjih trideset let so se pod plakate Narodne galerije vse pogosteje podpisovali arhitekti, slikarji in ilustratorji pa tudi drugi neprofesionalni oblikovalci; v samostojni Sloveniji pa Narodna galerija naroča oblikovanje plakatov izključno profesionalcem, pretežno Miljenku Liculu (1946‒2009) in Ranku Novaku (1948) ter njunim učencem in tesnim sodelavcem, saj se zaveda svoje pomembne družbene vloge pri vzgoji narodove vizualne kulture.

Avtorica razstave in vodja projekta
Mojca Jenko

Fotografija
Bojan Salaj, Janko Dermastja

Postavitev razstave
Štefan Hauko

16. maj ‒ 23. september 2018
Narodna galerija - Galerija Narodni dom
Cankarjeva 20
1000 Ljubljana