Menu Shopping cart
Vaša košarica je prazna
Podprite nas
Razstave in projekti
8. februar–2. maj 2010

Robbov vodnjak

Zgodba mestnega simbola

Razstava Robbov vodnjak – zgodba mestnega simbola je povezana s postavitvijo originala vodnjaka v srednji trakt Narodne galerije. Vodnjak treh kranjskih rek je eden najpomembnejših baročnih spomenikov v Ljubljani in Sloveniji in tudi eden najprepoznavnejših ljubljanskih mestnih simbolov. Leta 1743 so ga mestne oblasti naročile pri Francescu Robbi (Benetke, 1. maj 1698–Zagreb, 24. januar 1757), ki je bil tedaj vodilni kipar in kamnosek v mestu in danes velja za najpomembnejšega baročnega kiparja na Slovenskem. Robba, šolan pri Pietru Baratti v Benetkah, je osnovno idejo za vodnjak dobil pri Berninijevem Vodnjaku štirih rek na Piazza Navona v Rimu, pri zasnovi celote pa se je naslonil na vodnjak na rimski Piazza della Rotonda, ki ga je v današnjo obliko leta 1711 predelal Filippo Barigioni. Pri tem je Robba štirikotno zasnovo Barigionijevega rimskega vodnjaka spretno preoblikoval v lažjo in vitkejšo trikotno obliko, ter svojo stvaritev tako uskladil s tremi smermi, iz katerih so gledalci lahko prišli na prostor pred Mestno hišo. Tri krepke moške postave, ki v rokah držijo vrče za vodo, so bile šele nekaj let po postavitvi vodnjaka identificirane kot rečni bogovi Save, Krke in Ljubljanice, današnje ime - Vodnjak treh kranjskih rek – pa se je spomenika prijelo šele v prvi polovici 20. stoletja.

V 19. in 20. stoletju sta vodnjak in tlak okoli njega doživela številne spremembe, izgubljene so tudi prvotne stopnice in kamniti vogalni stebriči, še posebej v zadnjih desetletjih pa so veliko poškodb utrpele tudi figure, izdelane iz carrarskega marmorja. Po treh desetletjih dela je original na Mestnem trgu jeseni leta 2006 nadomestila kopija, restavrirani izvirnik pa je bil poleti leta 2008 postavljen v Narodni galeriji.

Gradivo za razstavo je bilo izbrano tako, da nam v prvem sklopu predstavlja podobo Mestnega trga pred postavitvijo Robbovega vodnjaka ter same okoliščine nastanka in Robbov ustvarjalni process, vključno z nekaterimi primerljivimi javnimi naročili, ki jih je Robba opravil za Ljubljano, Karlovac in Celovec. Poleg dokumentarnega gradiva so v ta del razstave vključena tudi tri Robbova dela: Karel VI. iz Mestnega muzeja, Brezmadežna iz Karlovca in Narcisov vodnjak iz Magistrata. V drugem delu gradivo predstavlja predelave vodnjaka in Mestnega trga ter sprejemanje in dojemanje vodnjaka od poznega 18. do konca 20. stoletja. Poleg grafičnih listov, starih fotografij, razglednic in knjig je predstavljena tudi serija slik Matija Jame. Poseben prostor je namenjen predstavitvi konservatorsko-restavratorkih postopkov reševanja vodnjaka, tako kopiranju in načrtom za selitev (in odzivom javnosti nanje) kot tudi restavriranju originala.

Ob razstavi je izšel tudi katalog v obliki znanstvene monografie z osrednjim besedilom Mateja Klemenčiča in prispevki Andreja Dobleharja, Jožefa Drešarja, Mirka Kambiča, Andreja Smrekarja in Dejana Zadravca.

Nosilec projekta
Narodna galerija

Avtor razstave
Matej Klemenčič

Urednika kataloga
Matej Klemenčič, Marja Lorenčak Kiker

Vodja projekta
Marja Lorenčak Kiker

Postavitev razstave
Meta Hočevar

Oblikovanje tiskovin
Bojan Lazarevič

Konservatorsko-restavratorska priprava gradiva
Tina Buh, Andrej Hirci, Miha Pirnat

Umetnine za razstavo so posodili
Franjevački samostan, Karlovac; Mestna občina Ljubljana; Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, INDOK center; Minoritski samostan sv. Petra, Ptuj; Moderna galerija, Ljubljana; Muzej in galerije mesta Ljubljane - Mestni muzej Ljubljana; Narodni muzej Slovenije; Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana; Pivovarna Laško, d. d.; Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana; Umetnostna galerija Maribor; Zgodovinski arhiv Ljubljana; ZVKDS, Restavratorski center; zasebni lastniki

Dokumentacija in arhivska fotografija
Fototeka Narodne galerije; Dokumentacija ZVKDS Restavratorski center; Ministrstvo za kulturo RS INDOK center; Muzej in galerije mesta Ljubljane; Narodni muzej Slovenije; Zgodovinski arhiv Ljubljana

Razstavo je omogočilo
Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije

Narodna galerija, Galerija Narodni dom
8. februar–2. maj 2010
Cankarjeva cesta 20
1000 Ljubljana