Menu Shopping cart
Vaša košarica je prazna
Podprite nas
Razstave in projekti
6. februar–5. maj 2013

Romar k lepoti

Stane Kregar 1905–1973, spominska razstava

Stane Kregar (1905 – 1973) je eden osrednjih slovenskih slikarjev preteklega stoletja, ne samo zaradi obsežnega in kakovostnega opusa, s katerim je pionirsko vstopal v naš likovni prostor, temveč tudi kot široko razgledana avtoriteta in organizator, ki je bil izjemno cenjen in spoštovan. Ob njegovem posvetnem opusu je pomembna tudi sakralna umetnost; bil največji cerkveni slikar druge polovice 20. stoletja in je likovno opremil okrog sto cerkva na celotnem slovenskem ozemlju. Delal je v številnih likovnih tehnikah: na papirju (svinčnik, oglje, tempera, gvaš) in na platnu (olje), ustvarjal je v monumentalnih slikarskih tehnikah (freska, mozaik, zgrafit, vitraj) in načrtoval umetnoobrtne izdelke (tapiserija, vezenina, intarzija). Tako širokega tehničnega znanja in obvladovanja različnih zvrsti slikarstva ni imel noben Kregarjev sodobnik.

Šolal se je na Škofijski klasični gimnaziji v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu, nato končal študij teologije in bil posvečen v duhovnika, v Pragi pa je na Akademiji za likovno umetnost leta 1935 končal študij slikarstva. Po vrnitvi v Ljubljano je na Škofijski klasični gimnaziji poučeval risanje, po ukinitvi gimnazije ob koncu druge svetovne vojne pa je prenehal s pedagoškim poklicem in deloval kot samostojen umetnik. V zgodnjih delih se je slogovno naslonil na slikarstvo nove stvarnosti, v Pragi se je navduševal nad češkimi kubisti in nadrealisti. Po vrnitvi v Ljubljano se je vključil v različna likovna gibanja, bil je tudi ustanovni član skupine Neodvisni leta 1937. Sredi tridesetih let je v našem prostoru pionirsko nastopil v nadrealističnem slogu, od konca tridesetih let do začetka petdesetih let je slikal v poetičnem realističnem slogu (klasični slikarski motivi, sprva z izrazito simbolistično noto), v zgodnjih petdesetih letih je začel geometrijsko razbijati realne podobe in je po letu 1953 prešel v abstrakcijo. Bil je pionir tega sloga na Slovenskem, in ko je tega leta v Moderni galeriji prvič razstavil svoje nove slike, je doživel velik odpor, zlasti s politične strani, vendar je pogumno vztrajal ter postal utemeljitelj nove dobe visokega modernizma v slovenskem slikarstvu. Sprva so Kregarjeve abstraktne slike še ohranjale geometrijsko oblikovane prvine realnosti, nato je v lirični fazi opustil upodabljanje vidnega sveta in slikal vtise iz narave, ki jih je interpretiral na liričen način, glavna nosilka sporočila pa je postala barva. Kregarjeve barve so močne, a hkrati pridušene, slikar velja za enega naših največjih koloristov. Sredi šestdesetih let je začel slikati v slogu nove figuralike, v abstraktna barvna polja je vključeval dele človeškega telesa ali predmete iz vsakdanjega življenja, s čimer je pokazal posebno družbeno angažiranost in upodabljal tudi aktualne svetovne dogodke, ki so danes del zgodovine. Slogovne faze Kregarjeve umetnosti so na prvi pogled raznolike, vendar jih kot rdeča nit povezuje poetičnost in hrepenenje v povezavi s širokim humanističnim dojemanjem sveta.

Sočasno s posvetnim opusom je nastajal tudi sakralni; z oljnimi podobami, freskami, mozaiki, zgrafiti, vitraji, osnutki za tapiserije in cerkvene vezenine je opremil vrsto starejših in novo zgrajenih cerkva. Posebej pomembno je bilo sodelovanje z arhitektom Tonetom Bitencem, zadnjim Plečnikovim asistentom, ki je načrtoval nove cerkve v Dražgošah, Idriji, Poljanah nad Škofjo Loko in v Kosezah v Ljubljani ter kapelo Bogoslovnega semenišča v Ljubljani in prenovil še številne druge, Kregar pa jih je celovito likovno dopolnil. Cerkvene oblasti so po drugem vatikanskem koncilu sredi šestdesetih let spodbujale moderno cerkveno umetnost, nastala je vrsta umetnin, ki po obsegu in kakovosti do danes pri nas niso bile presežene. Kregar je v cerkvenih delih združil vzhodno in zahodno krščansko tradicijo, lasten modernističen slog je obogatil z vplivi srednjeveške umetnosti in velikih cerkvenih realizacij evropskih modernistov, njegova dela pa niso narativna temveč idealistična z izrazito uporabo ikonografskih simbolov in barv.

Spominska razstava ob štirideseti obletnici smrti predstavlja vsa Kregarjeva slogovna obdobja in ključna likovna dela. Dela so za razstavo posodili muzeji in galerije, cerkvene ustanove in zasebniki. Narodna galerija je lastnica tretje največje zbirke Kregarjevih del, nekatere umetnine pa bodo prvič na ogled. Razstavljena so olja na platnu in risbe, zaradi narave monumentalnega slikarstva so cerkvena dela predstavljena s fotografijami in osnutki, razstavo pa dopolnjujejo tudi izbor knjižnih ilustracij, film s predstavitvijo vitrajev ter oddaje o Stanetu Kregarju iz Dokumentacije Televizije Slovenija.

.: Gradivo za novinarje (ZIP) :.

Avtor razstave in besedil
Andrej Doblehar

Vodji projekta in urednici tiskovin
Alenka Simončič in Mateja Krapež

Postavitev razstave in oblikovanje tiskovin
Ranko Novak

Restavratorsko-konservatorsko svetovanje za tekstil
Gojka Pajagič Bregar, Narodni muzej Slovenije

Mikroskopiranje tekstilnih vlaken
Jana Rozman, Naravoslovnotehnična fakulteta, oddelek za tekstilstvo

Video predstavitev
Marko Cafnik in Luka Hribar

Organizacija tehničnih del
Jože Raspet

Umetnine so posodili
Bogoslovno semenišče Ljubljana; družina Jelinčič; Galerija Velenje; Marjan Smerke; Moderna galerija; Muzej in galerije mesta Ljubljane – Mestni muzej Ljubljana; Nadškofija Ljubljana; Narodna galerija; Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve; Roman Brunšek; Šolske sestre sv. Frančiška Kristusa Kralja v Mariboru; Stolna župnija sv. Nikolaj, Ljubljana ; zasebni lastniki; Zavod sv. Stanislava, Galerija Staneta Kregarja; Župnija Ljubljana Ježica; Župnija Ljubljana Šiška; Župnija Marijinega oznanjenja, Ljubljana; Župnija Poljane nad Škofjo Loko; Župnija Rakek; Župnija Videm - Dobrepolje

Projekt je podprlo
Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport RS

6. februar–5. maj 2013

Narodna galerija
Prešernova 24
1000 Ljubljana