Menu Shopping cart
Vaša košarica je prazna
Podprite nas
Razstave in projekti
17. oktober 2006–24. maj 2007

Sozvočje svetov 2006/07

Abonma predavanj in koncertov

Spoštovani prijatelji lepih umetnosti! Kot smo napovedali ob koncu minule sezone, Sozvočje svetov vstopa v šesto leto svojega delovanja. Predstavljamo vam glasbeni program za pet koncertov, od katerih bodo trije v prihodnjem letu.

Rezervacija abonmaja (PDF obrazec) .. >>

Cene abonmaja:
Pet koncertov 12.000 SIT / 50 EUR, posamezni koncert 3.000 SIT / 12,5 EUR. Prijatelji Narodne galerije imajo 25% popusta pri nakupu abonmajev in 20 % pri nakupu posameznih kart.

Abonma ali posamične vstopnice vplačate in prevzamete na blagajni Narodne galerije, Prešernova 24, vsak dan od 10. do 18. ure in uro pred prireditvijo, ob ponedeljkih zaprto.

Veselimo se ponovnega snidenja z Vami ob srednjeevropski klasicistični glasbi.

Klasicizem v glasbi Srednje Evrope

1. koncert in predavanje - Mannheimske simfonije
17. 10. 2006

  • Johann Stamitz: Simfonija v G-duru
  • Carl Stamitz: Koncert za violo v D-duru, solist Aleksandar Milošev
  • Johann Stamitz: Simfonija v A-duru

Neoklasicizem v likovni umetnosti: mag. Donovan Pavlinec
Zgodovini glasbe in likovne umetnosti redko sovpadeta tako po vsebinski kot po kronološki plati. Klasicizem v likovni umetnosti je navzoč kot konstanta od renesanse naprej, čeprav o renesansah govorimo vse od zgodnjega srednjega veka dalje. Zato slogovni obrat, ki je nastopil z razsvetljenstvom poimenujemo neoklasicizem kot obdobje prvega zgodovinskega sloga poznega 18. in zgodnjega 19. stoletja.

2. koncert in predavanje - Ob koncu Mozartovega leta
19. 12. 2006

  • Wolfgang Amadeus Mozart: Divertimento v D-duru KV 136
  • Wolfgang Amadeus Mozart: Koncert za violino št. 5 v A-duru KV 219, solist: Janez Podlesek

Matevž Langus: Kristina Preininger
V slovenski umetnosti je neoklasična umetnost sorazmerno redka, tako da v pregledih vedno objamemo skupaj z romantiko. Matevž Langus je s svojim zgodnjim Avtoportretom ujel izzvenevanje tega sloga v spletu okoliščin svojega šolanja. Njegova slikarska rutina je izhajala iz akademske prakse, ki jo je srečal na Dunaju in utrdil v Rimu in je bistveno zaznamovala njegov osebni slog.

3. koncert in predavanje - Italijanski klasicizem
20. 02. 2007

  • Antonio Salieri: Uvertura
  • Domenico Dragonetti: Koncert za kontrabas v A-duru, solist: Zoran Marković
  • Luigi Boccherini: La musica notturna delle strade di Madrid op. 30 št. 6 (Parada nočne straže v Madridu)

Gruberjeva palača v Ljubljani: dr. Barbara Jaki
Ena najlepših palač v Ljubljani je nastala ob zapoznelem izzvenevanju baroka na Slovenskem. Kitasti slog pri nas identificiramo z Gruberjem, ki je bil ne le matematik in arhitekt, temveč tudi načrtovalec ladij. V splošni letargiji poznega 18. stoletja, ki so jo skamenile še napoleonske vojne, je palača ostala edinstven primerek zadnje baročne stopnje pri nas.

4. koncert in predavanje - Haydnova velikonočna glasba
03. 04. 2007

  • Franz Joseph Haydn: Sedem poslednjih besed Odrešenika na križu, op. 51

Abraham Janssens, Midova sodba: Alenka Simončič
Eden od številnih klasicizmov je bil tudi antverpenski, kamor umeščamo delo Abrahama Janssensa. Še posebej antična dediščina izstopa na evropskem severu. Podoba, ki jo uporabljamo kot prepoznavni znak našega sozvočja, govori o glasbenem tekmovanju, v katerem je devetnajsto stoletje našlo številne učinkovite elemente za intelektualno metaforo etičnega in estetskega značaja kulture.

5. koncert in predavanje - Klasicizem na Slovenskem
Koncert je prestavljen na: 24. 05. 2007

  • Amandus Ivančič: Simfonija v F-duru
  • Anton Tomaž Linhart: Dve pesmi
  • Jakob Zupan: Arije za sopran, solistka: Barbara Tišler
  • Aldo Kumar: (Novo delo za Sozvočje svetov)

Franc Kavčič, Fokion z ženo in bogato Ionko: dr. Andrej Smrekar
Najboljša znana Kavčičeva slika, ki je nastala v duhovnem utripu cesarske prestolnice kmalu po letu 1800, ima vgrajeno simbolno sporočilo, ki ga težnje h demokratizaciji aktualizirajo v zgodovini vsakokrat, ko se pojavijo. V Fokionovi zgodbi je služba skupnosti kot moralna obveznost, njeni rezultati pa plačilo zanjo, postavljena kot najvišja vrednota.