Menu Shopping cart
Vaša košarica je prazna
Podprite nas
Razstave in projekti
21. oktober 2008–19. maj 2009

Sozvočje svetov 2008/9

cikel predavanj in koncertov

Dragi prijatelji Narodne galerije in Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije!

Osmo sezono Sozvočja svetov bi lahko poimenovali sezono obletnic in gostujočih solistov. Za to imamo več razlogov. V posameznih tematskih sklopih bomo izvedli glasbena dela predstavnikov dunajskega klasicizma, francoskega baroka, čeških mojstrov glasbe za godala, se poklonili dvestoti obletnici rojstva F. Mendelssohna, ter ciklus kot običajno zaključili s predstavitvijo slovenske glasbene in likovne umetnosti. V posebnem večeru bomo izvedli izbor arij in orkestralnih skladb G. F. Händla in s tem zaznamovali dvesto petdeseto obletnico njegove smrti. V letu 2008, ko naša matična hiša Slovenska filharmonija praznuje 100. obletnico ustanovitve orkestra in šestdeseto obletnico njegovega povojnega delovanja, naš ansambel praznuje petnajsto obletnico ustanovitve. Zato smo v goste povabili nekaj vrhunskih domačih in tujih solistov. Z nami bodo muzicirali solo hornist Berlinske filharmonije Stefan Dohr in solo hornist Slovenske filharmonije Andrej Žust, oba nekdanja protagonista ansambla – umetniški vodja Andrej Petrač in koncertni mojster Miran Kolbl, kontratenorist Markus Forster in naša redna gostja, mezzosopranistka Mirjam Kalin. Ciklus bomo okronali z novim delom skladatelja in akademika Lojzeta Lebiča. Naj povzetek njegove misli, da je predpogoj za izvedbo uspešnega koncertnega dogodka sodelovanje ustvarjalca, poustvarjalca in poslušalca, velja kot naša zahvala za vaše dosedanje sodelovanje in kot vabilo k sodelovanju v prihodnji sezoni.

Z izborom tem iz likovne umetnosti se skušamo vsebinsko prilagoditi programu. Franc Kavčič je del dunajske sredine, v kateri sta ustvarjala Mozart in Haydn. V prostorih, ki jih je opremil za aristokratske naročnike na Dunaju sta se srečevali sodobna glasba in slikarstvo. Na francoski barok bomo navezali s stiki in vplivi francoskih slikarjev na poznobaročnega Berganta in mlajšega Kavčiča. V češki glasbi nam Janačkova skladba daje izgovor za tematizacijo češke nacionalne arhitekture in Plečnikovega dela v Pragi. Händlovo glasbo bomo uvedli z nevihtnimi marinami Pietra Mulierja ml., Krekova skladba Na poti k svetlobi pa nam daje snov za tematizacijo simbolnih pomenov svetlobe v slovenski umetnosti zgodnjega dvajsetega stoletja. Glasbenim obletnicam lahko pridenemo še jubilej Narodne galerije, saj bomo 18. septembra z razstavo zaznamovali 90 let od njene ustanovitve. Uživajte v našem prazničnem programskem izboru in pripeljite svoje prijatelje, da bodo lahko doživeli Sozvočje svetov!

Klemen Hvala, programski vodja KGOSF
Barbara Jaki, direktorica Narodne galerije

Cene abonmaja
Pet koncertov 60 €, posamezni koncert 15 €. Prijatelji Narodne galerije imajo 25% popusta pri nakupu abonmajev in 20 % pri nakupu posameznih kart.

Abonma lahko vplačate na blagajni Narodne galerije, Prešernova 24, vsak dan od 10. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto. Posamične vstopnice lahko kupite uro pred koncertom.

Program

Torek, 21. 10. 2008
Dunajski klasicizem

Svetlana Slapšak
Franc Kavčič (1755–1828)
Izum petja in igranja na strune, pred 1810
Franc Kavčič je z motivi Gessnerjevih idil opremil palačo Auersperg na Dunaju v času pred 1810. Palača je bila prizorišče družabnih priložnosti dunajske visoke družbe, ki je že pred Auerspergi gostila Glucka in Mozarta. Kavčič se je poslužil tako antičnih virov kot sodobnih prepesnitev. Motivi iz slednjih so krasili že rezidenco Kavčičevega mecena grofa Cobenzla v zgodnjih osemdesetih letih. Če ni sam naslikal te zgodnejše opreme, je prav gotovo v njej poiskal navdih za knežje naročilo.

Wolfgang Amadeus Mozart (1756–1791)
Adagio in fuga

Joseph Haydn (1732–1809)
Koncert za rog št. 1 v D duru
solist Stefan Dohr

Wolfgang Amadeus Mozart (1756–1791)
Glasbena šala
solista Stefan Dohr, Andrej Žust, rog

Torek, 9. 12. 2008
Francoski barok

Andrej Smrekar
Stiki slovenskih in francoskih slikarjev
V minulih stoletjih so slovenske dežele vzpostavljale stik s francosko umetnostjo zelo redko in samo skozi uvožena likovna dela. V osemnajstem stoletju pa so slovenski slikarji v Rimu prihajali v stik s francoskimi. V delih Fortunata Berganta (1721–1769) in Franca Kavčiča (1755–1828) se je njuno srečanje s francosko akademsko umetnostjo izrazilo tako v slogu, kot v nekaterih ikonografskih vzorcih.

Jean-Philippe Rameau (1683–1764)
Koncert št. 6

Françis Couperin (1668–1733)
Pieces en concert
solist Andrej Petrač, violončelo

Jean-Baptiste Lully (1632–1687)
Suite Le bourgeois gentillhomme

Torek, 3. 2. 2009
Češki mojstri in poklon Mendelssohnu

Damjan Prelovšek
Plečnik in češka nacionalna arhitektura
Nacionalno orinetacijo v glasbi Leoša Janáčka lahko primerjamo s poudarjenim naporom čeških likovnih umetnikov in arhitektov, da bi v likovni umetnosti oblikovali nacionalno prepoznaven izraz. Vendar pa je Tomáš Masaryk pri oblikovanju podobe nove češke republike angažiral slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika. Regulacija kompleksa in oprema praškega gradu in cerkev Srca Jezusovega na Kraljevih vinogradih v Pragi so danes med najvidnejšimi dosežki moderne arhitekture na Češkem.

Jiři Antonín Benda (1722–1795)
Simfonija za godala v B duru

Felix Mendelssohn – Bartholdy (1809–1847)
Koncert za violino v d molu,
solist Miran Kolbl, violina

Leoš Janáček (1854–1928)
Suita za godala

Torek, 7. 4. 2009
Georg Friederich Händel (1685–1759)

Ferdinand Šerbelj
Pieter Mulier ml. – Il Tempesta (1637–1701):
Viharna morja za mediteranske naročnike
Pieter Mulier ml. – Il Cavalier Tempesta je bil slikar viharnih marin v družinski tradiciji vsaj dveh generacij. Kot oblikovan slikar se je odpravil v Italijo, delal v Rimu, Genovi, Milanu in Benetkah, kamor je zanesel dotlej na jugu neznan severnjaški slikarski žanr. Baročni patos severnjaško občutenih in italijansko interpretiranih marin se dobro ujame z razkošno Händlovo glasbo zadnjega resnično univerzalnega sloga, utemeljenega tako v glasbi kot v likovni umetnosti.

G. F. Händel: Izbor arij in instrumentalnih skladb
solist Markus Forster, kontratenor

Torek, 19. 5. 2009
Večer slovenske glasbe

Andrej Smrekar
Svetloba kot snov v zgodnjem slovenskem modernizmu
Svetloba je eden od osnovnih oblikovnih elementov vsake likovne umetnosti, vendar njenih formalnih funkcij ne moremo nikoli povsem ločiti od simbolnih pomenov. Ob koncu 19. stoletja se je svetloba v povezavi z vidom spletla v kompleksne ikonografske formulacije. S posebnim dunajskim pridihom je navdihovala tudi slovenske umetnike vse do konca tretjega desetletja 20. stoletja.

Slavko Osterc (1895–1941)
Religioso

Uroš Krek (1922–2008)
Na poti k svetlobi
solistka Mirjam Kalin, mezzosopran

Lojze Lebič (1934)
Novo delo