Dravska banovina je bila
ustanovljena oktobra 1929, nekaj mesecev po tem, ko je kralj Aleksander I.
Karađorđević razglasil novo ustavo in uvedel osebno diktaturo. Kot del
Kraljevine Jugoslavije je obsegala približno dve tretjini slovenskega
narodnostnega ozemlja. Kot oblasti pred prvo svetovno vojno in po njej je
zbirala umetnine za okrasitev reprezentančnih prostorov. Banovinsko zbirko,
večjo in bolj smelo od predhodnic, so oblikovale umetniške in strokovne
osebnosti okoli upravnikov province, predvsem bana dr. Marka Natlačena
(1886−1942).
Razstava obsega 71 slik, del na
papirju in kipov. V prvih dveh poglavjih se posveča umetnosti realistov,
vesnanov in impresionistov, posebej družbenokritičnim podobam Hinka Smrekarja
(1883−1942) in vživetim krajinam Riharda Jakopiča (1869−1943) in Matije Jame
(1872−1947).
Skozi lirična dela mlajše
generacije, med drugimi Staneta Kregarja (1905−1973), Anteja Trstenjaka
(1894−1970) in Franceta Goršeta (1897−1986) predstavlja razvoj banovinske zbirke
in njeno povezavo z zbirko Narodne galerije in nastajajoče Moderne galerije.
Preko mogočnih platen Frana Tratnika (1881−1957), Toneta Kralja (1900−1975) in
Rajka Slapernika (1896−1975) se posveti vprašanju likovnega zgodovinjenja
domače preteklosti.
Med letoma 1938 in
1940 je banovina tudi razpisala štiri likovne natečaje, s katerimi je želela
spodbuditi razvoj zgodovinskega slikarstva in kiparstva pri nas. Tri manjše
natečaje zastopata kipa Toneta Kralja in Petra Lobode (1894−1952). Na razstavi
so prvič po več desetletjih predstavljeni še glavni osnutki za natečaj slik,
namenjenih reprezentančnemu hodniku banske palače, na primer tisti Maksima
Sedeja (1909−1974), Alberta Sirka (1887−1947) in Marija Preglja (1913−1967). Na
ogled so tudi študije in skice Gojmirja Antona Kosa (1896−1970), zmagovalca
natečaja, vključno z njegovim ciklom slik pomembnih dogodkov iz slovenske
zgodovine, ki skupaj v dolžino meri več kot 20 metrov.
Zbirko in njeno porajanje so
zaznamovala vprašanja, ki so v ospredju še danes: kakšen naj bo odnos med
umetniki in oblastjo? Kdo ima prednost: muzejski kosi ali sodobni ustvarjalci?
In nenazadnje, kakšna je sploh lahko vloga likovne umetnosti v času velikih
sprememb in negotovosti?
-
Odprtje razstave (video)
-
Avtor razstave
Michel Mohor
Strokovna sodelavca
Barbara Jaki, Andrej
Smrekar
Koordinatorka
projekta
Nataša Ciber
Konservatorsko-restavratorska
priprava gradiva
Tina Buh, Miha Pirnat
ml., Andreja Ravnikar, Simona Škorja, Martina Vuga, Narodna galerija
Nina Dorič Majdič,
Nada Madžarac, Moderna galerija
Vesna Obid, Marij
Vrenko
Razstavo so podprli
Narodna galerija
Ministrstvo za
kulturo Republike Slovenije
Generali
zavarovalnica d. d., Ljubljana
Radgonske gorice d.
d.
Cvetličarna Galerija
Marjan Lovšin
Europlakat
Moderni galeriji se
zahvaljujemo za pomoč pri pripravi razstave.
5. september
2019 – 5. januar 2020
Narodna
galerija
Prešernova
24
1000
Ljubljana