Menu Shopping cart
Vaša košarica je prazna
Podprite nas
Stalna zbirka

1200–1600

Jezus na Oljski gori
(ok. 1490), tempera, les, 142 x 93,5 cm

ZD S 2000045, Cerkev sv. Miklavža, Koritno
Upodobitev sledi Lukovemu evangeliju, kajti le-ta govori o prikazni angela na Oljski gori. V ospredju spijo trije apostoli, Peter, Jakob st. in Janez, katere je Jezus vzel s sabo v vrt Getsemani. Pravzaprav jih je prosil, naj z njim bedijo v molitvi. A ko se je oddaljil od njih, so zaspali. Jezus je molil in prikazal se mu je angel iz nebes in ga krepčal. Kelih povezuje z angelom na nebu znamenje križa. V ozadju desno je videti Judo, ki se približuje z vojaki in ki že nosi mošnjo s plačilom za izdajstvo. Nad to skupino se na nebu, ki ga je preplavila večerna zarja, zbirajo temni oblaki. To nevihtno razpoloženje je simbolična anticipacija besed, ki jih je Jezus izrekel poveljnikom tempeljske straže in starešinam, ki so prišli nadenj.

Razstave: Gotika v Sloveniji, Narodna galerija Ljubljana, 1. junij - 1. oktober 1995
Lit: A. Stegenšek, 3-11; F. Stele 1935A, 46, 48; A. Stange 1961, 111; Ljubljana 1964, kat. št. 54, 40-41; F. Stele 1969, 248, 263-272
Na hrbtni strani sta grba Jakoba Contija in njegove žene Sofije pl. Voitsach iz 1. pol. 17. st. iz konjiške okolice. F. Stele domneva, da je zakondki par podaril sliko p. c. v Koritnem.

Od visokega srednjega veka do renesanse

V visokem srednjem veku je prevladovala nabožna umetnost, ki se je po slovenskem ozemlju širila iz prvih samostanskih ustanov in nato iz pomembnejših regijskih mest, zlasti iz Gorice, Beljaka in Ljubljane. Gotska umetnost je vztrajala še po nastopu renesanse, v 16. stoletju pa je umetniška dejavnost skoraj presahnila zaradi turških vpadov, zaradi kmečkih uporov in zaradi protestantizma, ki ni bil naklonjen likovni umetnosti.

V gotskem slikarstvu pripada vodilno mesto freskam. V zbirki jih predstavljamo z nekaj izvirnimi fragmenti in s kopijami, ki nam približajo najpogostejše motive, sv. Krištofa, sv. Jurija, pohod in poklon sv. Treh kraljev, in zanimivosti, kakor sta sveta nedelja in mrtvaški ples. Ob mnogih zasilno poimenovanih mojstrih poznamo tudi imena s prepoznavnimi opusi, kakor so Janez Aquila, Janez Ljubljanski, Mojster Bolfgang. Njihova ustvarjalnost je bila vpeta v sočasno umetnostno snovanje subalpskega prostora, kjer so se od nekdaj prepletali slogovni vplivi severnih in južnih dežel.

Številne srednjeveške kiparske delavnice so z reliefi in s kipi skrbele za oltarno opremo. Križani, Marija z detetom in pietà sodijo med značilne nabožne motive. Najzgodnejše kiparske stvaritve preveva še romansko občutenje, glavnino del pa slogovno določa gotika, ki je ponekod na Kranjskem, na Štajerskem in na Koroškem izzvenevala še v 16. stoletju. Vrhunec gotskega kiparstva pri nas pomenijo umetnine ptujskogorske kiparske delavnice, ki jo v naši zbirki zastopata Lepa Madona in Pietà iz Podsrede.

Med izredno kvalitetna dela poznogotskega baroka sodijo Marija z detetom, Katarina in Magdalena iz Avč in izjemno ekspresivno razpelo iz Dramelj. Renesančno kiparstvo je predstavljeno z odlitkoma nagrobnika drugega ljubljanskega škofa Krištofa Ravbarja in reliefov Andrejevega oltarja iz Gornjega Gradu, delo Ožbalta Kittla.