Menu Shopping cart
Vaša košarica je prazna
Podprite nas
Stalna zbirka

1200–1600

Michael Wolgemut, krog njegove delavnice

(Nürnberg, ok. 1435−1519)

Jezus na Oljski gori
(ok. 1490), tempera, les, 142 x 93,5 cm

ZD S 2000045, Cerkev sv. Miklavža, Koritno
Med redkimi primeri tabelnega slikarstva pri nas je ta slika še posebno dragoceno delo pozne gotike na Slovenskem. Nastala je v umetnostnem okolju nürnberških delavnic, rdeči grb z nakovalom pa zgovorno priča, da je sliko naročil konjiški nadžupnik Valentin Fabri (Schmid, Kovač). Jezus, zavedajoč se trpljenja, ki mu je usojeno, v agoniji kleče moli, ob njem brezskrbno spijo apostoli, iz ozadja pa že prihajajo vojščaki z Judežem, oblečenim v rumeno ogrinjalo, v barvo, ki simbolizira izdajstvo. Turobnost večera je poudarjena z obzorjem, ki žari v ognjenih odtenkih. Motivno je slika značilen odsev poznosrednjeveške duhovnosti, ko so se izobraženci spopadali s teološkimi vprašanji glede človeške biti; podobno kakor je Jezus na Oljski gori v hudi stiski zaradi napovedanega trpljenja človeško podvomil o svojih lastnih zmožnostih prestajanja trpljenja, a je neomajno zaupal v božjo voljo in v odrešenje.

Razstave: Gotika v Sloveniji, Narodna galerija Ljubljana, 1. junij - 1. oktober 1995
Lit: A. Stegenšek, 3-11; F. Stele 1935A, 46, 48; A. Stange 1961, 111; Ljubljana 1964, kat. št. 54, 40-41; F. Stele 1969, 248, 263-272
Na hrbtni strani sta grba Jakoba Contija in njegove žene Sofije pl. Voitsach iz 1. pol. 17. st. iz konjiške okolice. F. Stele domneva, da je zakondki par podaril sliko p. c. v Koritnem.


Posojilo: Župnijski urad Čadram pri Oplotnici 

Od visokega srednjega veka do renesanse

V visokem srednjem veku je prevladovala nabožna umetnost, ki se je po slovenskem ozemlju širila iz prvih samostanskih ustanov in nato iz pomembnejših regijskih mest, zlasti iz Gorice, Beljaka in Ljubljane. Gotska umetnost je vztrajala še po nastopu renesanse, v 16. stoletju pa je umetniška dejavnost skoraj presahnila zaradi turških vpadov, zaradi kmečkih uporov in zaradi protestantizma, ki ni bil naklonjen likovni umetnosti.

V gotskem slikarstvu pripada vodilno mesto freskam. V zbirki jih predstavljamo z nekaj izvirnimi fragmenti in s kopijami, ki nam približajo najpogostejše motive, sv. Krištofa, sv. Jurija, pohod in poklon sv. Treh kraljev, in zanimivosti, kakor sta sveta nedelja in mrtvaški ples. Ob mnogih zasilno poimenovanih mojstrih poznamo tudi imena s prepoznavnimi opusi, kakor so Janez Aquila, Janez Ljubljanski, Mojster Bolfgang. Njihova ustvarjalnost je bila vpeta v sočasno umetnostno snovanje subalpskega prostora, kjer so se od nekdaj prepletali slogovni vplivi severnih in južnih dežel.

Številne srednjeveške kiparske delavnice so z reliefi in s kipi skrbele za oltarno opremo. Križani, Marija z detetom in pietà sodijo med značilne nabožne motive. Najzgodnejše kiparske stvaritve preveva še romansko občutenje, glavnino del pa slogovno določa gotika, ki je ponekod na Kranjskem, na Štajerskem in na Koroškem izzvenevala še v 16. stoletju. Vrhunec gotskega kiparstva pri nas pomenijo umetnine ptujskogorske kiparske delavnice, ki jo v naši zbirki zastopata Lepa Madona in Pietà iz Podsrede.

Med izredno kvalitetna dela poznogotskega baroka sodijo Marija z detetom, Katarina in Magdalena iz Avč in izjemno ekspresivno razpelo iz Dramelj. Renesančno kiparstvo je predstavljeno z odlitkoma nagrobnika drugega ljubljanskega škofa Krištofa Ravbarja in reliefov Andrejevega oltarja iz Gornjega Gradu, delo Ožbalta Kittla.