Menu Shopping cart
Vaša košarica je prazna
Podprite nas
Stalna zbirka

1200–1600

Jezus pred Pilatom
(sr. 15. stol.), tempera, les, 83,5 x 51,5 cm

NG S 1176, Narodna galerija, Ljubljana
Table (kat. št. 86-89) so ostanek kril poznogotskega oltarja sv. Križa. V osrednjem delu oltarja je bila slikana ali verjetneje plastična skupina Križanja: na notranji (praznični) strani kril so bili prizori Kristusovega trpljenja, od katerih sta dva v Narodni galeriji v Ljubljani, dva pa na Dunaju. Da gre pri teh res za praznično stran, dokazujejo zlata ozadja. Na delavniški, zunanji strani kril so bili prizori Najdenja križa, od katerih sta ohranjena samo dva v Narodni galeriji, manjka pa prizor odkopa in prepoznanja pravega križa (ob dotiku križa oživi mrtvec) in morda še četrti prizor vhoda cesarja Heraklija s križem, ki ga je iztrgal iz rok Perzijcev, v Jeruzalem. Table, ki so bile nekoč poslikane na obeh straneh, so namreč pozneje razžagali, da so dobili iz ene dve; zunanje slike dunajskih tabel z legendo sv. Helene so se žal izgubile. Poleg tega so vse table tudi precej preslikali. Da gre pri ljubljanskih in dunajskih pasijonskih tablah ne le za delo istega mojstra, marveč tudi za sestavne dele istega oltarja, je opazil prvi F. Stele, z natančno primerjavo in analizo pa potrdil S. Mikuž. Na prvi pogled se sicer zdi, da so prizori legende Najdenja križa delo druge roke, ker so figure na njih monumentalneje zajete v duhu "težkega sloga" sredine 15. stoletja, nadrobnejši ogled pa pokaže, da gre za delo iste roke (gubanje oblačil, fiziognomije obrazov, zgnetena kompozicija brez pravega prostora itd.) in da so razločki le v razgibanosti, ki jo je narekovala vsebina. Posebno značilni so robovi oblačil, ki so okrašeni z latinskimi in hebrejskimi črkami (na Heleninem plašču celo razberemo ime "ELENA"), kar table spet povezuje z aachenskim Kristusovim obrezovanjem. Tako za aachensko kot za našo sliko Kristusa pred Pilatom sta zgovorni tudi ženski glavi, ki iz ozadja pogledujeta kakor skozi okvir: nad Pilatom gleda skozi okvir baldahina nad prestolom njegova žena, na aachenski sliki se iznad pregrinjala ozira v Dete Marija (in ob njej sv. Jožef). Na vseh slikah, tudi v Aachnu, izpolnjujejo figure skoraj celotno ploskev, kolorit je živahen, oblačila so okrašena z brokatnimi vzorci. Fiziognomije poskušajo podati prepričljivo židovske tipe, v nošah rabljev in vojščakov v oklepih pa se je slikar prepustil živahnejši domišljiji. Table lahko datiramo okoli leta 1460. Prizori legende Najdenja križa so bili svoj čas interpretirani kot Disputa sv. Katarine Aleksandrijske, vendar si moramo prvi prizor razlagati kot trenutek, ko pred cesarico, sedečo na prestolu, pripeljejo starega Juda, ki je vedel, kje je križ zakopan. Drugi prizor kaže sv. Heleno, ki z Judom in spremstvom že odhaja na kraj, kjer bodo našli križ. Realistična poživitev slike je kužek v ospredju. Od kod so prišle table v zbirko oziroma v kapelo na gradu Velenje, ne vemo. Lastnik jih je dal restavrirati v Münchnu, kjer so bile še leta 1933, nato so prišle v prodajo k mariborskemu starinarju Paternolliju, kjer jih je kupil dr. Fran Windischer in jih mecensko podaril Narodni galeriji. Dunajski sliki sta bili svoj čas v muzeju frančiškanskega samostana, v katerem je bila pred tem že od leta 1384 dalje ustanova sv. Hieronima. Vse to pa še ne odgovori na vprašanje, ali je bil oltar od vsega začetka na Dunaju in v tej ustanovi, še manj pa na drugo o kraju nastanka in slikarjevem rojaštvu. Dosedanji izsledki kažejo slikarjevo izhodišče bolj v bavarskem kot v dunajskem ali frankovskem krogu (Cevc), A. Saliger pa misli tudi na vplive nizozemskega slikarstva. E. C.

Restavrirano: okoli 1933 v Münchnu; 1960, Zavod za spomeniško varstvo LRS, Ljubljana
Provenienca: grad Velenje; dr. Fran Windischer je table kupil v Mariboru pri starinarju Paternolliju in jih daroval Narodni galeriji okoli 1936, stara inv. št. 71 (Kristus pred Pilatom), stara inv. št. 70 (Bičanje Kristusa), stara inv. št. 68 (Sv. Helena poizveduje o Kristusovem križu), stara inv. št. 69 (Sv. Helena gre z Judom iskat Kristusov križ).
Razstave: 1960, Ljubljana, št. 57-60; 1983, Ljubljana, št. 49-52; 1995, Ljubljana, št.186 a-d.
Lit.: I. Cankar, Narodna galerija, ZUZ, XIII, 1936, str. 107; S. Mikuž, Štiri gotske table v Narodni galeriji, ZUZ, 1936, str. 9-14, sl. 33-36 (okoli 1460); F. Stele, Monumenta, I, 1935, str. 45, 47 (sredina 15. stol.); A. Cevc, Stari tuji, I, 1960, str. 29-30, kat. št. 57-60, sl. 28-30 (avstrijski slikar okoli 1440); F. Stele: Slikarstvo v Sloveniji od 12. do sredine 16. stoletja, Ljubljana, 1969, str. 248 (sredina 15. stol.); A. Stange: Deutsche Malerei der Gotik, IX, Nendeln – Liechtenstein 1969, str. 30 (reprint); Zeri [& Rozman], 1983, str. 48-50, kat. št. in sl. 49-52 (besedilo E. Cevc); Dom- und Diözesanmuseum Wien, Wien 1987, str. 111-117 (besedilo A. Saliger); Gotika, 1995, str. 322-323, kat. št. in sl. 186 a-d (besedilo A. Saliger); A. Saliger, Der Meister der Tafeln von Velenje, Gotika v Sloveniji, Akti mednarodnega simpozija, Ljubljana 1996, str. 273-278, sl. 3-6.

Od visokega srednjega veka do renesanse

V visokem srednjem veku je prevladovala nabožna umetnost, ki se je po slovenskem ozemlju širila iz prvih samostanskih ustanov in nato iz pomembnejših regijskih mest, zlasti iz Gorice, Beljaka in Ljubljane. Gotska umetnost je vztrajala še po nastopu renesanse, v 16. stoletju pa je umetniška dejavnost skoraj presahnila zaradi turških vpadov, zaradi kmečkih uporov in zaradi protestantizma, ki ni bil naklonjen likovni umetnosti.

V gotskem slikarstvu pripada vodilno mesto freskam. V zbirki jih predstavljamo z nekaj izvirnimi fragmenti in s kopijami, ki nam približajo najpogostejše motive, sv. Krištofa, sv. Jurija, pohod in poklon sv. Treh kraljev, in zanimivosti, kakor sta sveta nedelja in mrtvaški ples. Ob mnogih zasilno poimenovanih mojstrih poznamo tudi imena s prepoznavnimi opusi, kakor so Janez Aquila, Janez Ljubljanski, Mojster Bolfgang. Njihova ustvarjalnost je bila vpeta v sočasno umetnostno snovanje subalpskega prostora, kjer so se od nekdaj prepletali slogovni vplivi severnih in južnih dežel.

Številne srednjeveške kiparske delavnice so z reliefi in s kipi skrbele za oltarno opremo. Križani, Marija z detetom in pietà sodijo med značilne nabožne motive. Najzgodnejše kiparske stvaritve preveva še romansko občutenje, glavnino del pa slogovno določa gotika, ki je ponekod na Kranjskem, na Štajerskem in na Koroškem izzvenevala še v 16. stoletju. Vrhunec gotskega kiparstva pri nas pomenijo umetnine ptujskogorske kiparske delavnice, ki jo v naši zbirki zastopata Lepa Madona in Pietà iz Podsrede.

Med izredno kvalitetna dela poznogotskega baroka sodijo Marija z detetom, Katarina in Magdalena iz Avč in izjemno ekspresivno razpelo iz Dramelj. Renesančno kiparstvo je predstavljeno z odlitkoma nagrobnika drugega ljubljanskega škofa Krištofa Ravbarja in reliefov Andrejevega oltarja iz Gornjega Gradu, delo Ožbalta Kittla.