Menu Shopping cart
Vaša košarica je prazna
Podprite nas
Stalna zbirka

1200–1600

Mojster Bolfgang

(ok. 1450−1465)

Jezusovo rojstvo
1453, tempera, platno, 185 x 145 cm

NG S 1620, Narodna galerija, Ljubljana
Žal je od upodobitve Kristusovega rojstva, v obliki Marijinega čaščenja deteta, ostala le leva polovica s stajo z obema živalma, Jožefom in Marijo. Jožef sedi na klopi v levem spodnjem kotu in kuha močnik, glavo ima obrnjeno proti Mariji, medtem ko mu močnik v ponvici prekipeva. Marija kleči in moli. Inscenacija prizora je konservativna, brez potrebnih prostorskih odnosov. Tudi sam po sebi sicer žanrsko mikavni motiv Jožefa pri kuhanju močnika je star in mu je mogoče slediti nazaj v 14. stoletje. Bolfgangov pomen se v tej sliki kaže predvsem v plastično kompaktni Marijini figuri z dvojnim, logično padajočim in gubajočim se oblačilom, ki ustreza stilni stopnji nemškega slikarstva v času Konrada Witza. Freske v Crngrobu v splošnem kažejo zgodnji Bolfgangov slikarski slog pred soočenjem z grafičnimi listi Mojstra E. S., naslonjen na zgodnji realistični plastični slog, kakor ga je zlasti pod vplivom Konrada Witza z bakrorezi razširjal t. i. Mojster igralnih kart.  

Literatura: Gotika v Sloveniji, Narodna galerija, Ljubljana 1995



Cerkev Marijinega oznanjenja, Crngrob; kopija 1962 (Franc Mesarič)
Sedanja romarska cerkev v Crngrobu pri Škofji Loki je sad večkratnih preslikav v srednjem veku. 


Od visokega srednjega veka do renesanse

V visokem srednjem veku je prevladovala nabožna umetnost, ki se je po slovenskem ozemlju širila iz prvih samostanskih ustanov in nato iz pomembnejših regijskih mest, zlasti iz Gorice, Beljaka in Ljubljane. Gotska umetnost je vztrajala še po nastopu renesanse, v 16. stoletju pa je umetniška dejavnost skoraj presahnila zaradi turških vpadov, zaradi kmečkih uporov in zaradi protestantizma, ki ni bil naklonjen likovni umetnosti.

V gotskem slikarstvu pripada vodilno mesto freskam. V zbirki jih predstavljamo z nekaj izvirnimi fragmenti in s kopijami, ki nam približajo najpogostejše motive, sv. Krištofa, sv. Jurija, pohod in poklon sv. Treh kraljev, in zanimivosti, kakor sta sveta nedelja in mrtvaški ples. Ob mnogih zasilno poimenovanih mojstrih poznamo tudi imena s prepoznavnimi opusi, kakor so Janez Aquila, Janez Ljubljanski, Mojster Bolfgang. Njihova ustvarjalnost je bila vpeta v sočasno umetnostno snovanje subalpskega prostora, kjer so se od nekdaj prepletali slogovni vplivi severnih in južnih dežel.

Številne srednjeveške kiparske delavnice so z reliefi in s kipi skrbele za oltarno opremo. Križani, Marija z detetom in pietà sodijo med značilne nabožne motive. Najzgodnejše kiparske stvaritve preveva še romansko občutenje, glavnino del pa slogovno določa gotika, ki je ponekod na Kranjskem, na Štajerskem in na Koroškem izzvenevala še v 16. stoletju. Vrhunec gotskega kiparstva pri nas pomenijo umetnine ptujskogorske kiparske delavnice, ki jo v naši zbirki zastopata Lepa Madona in Pietà iz Podsrede.

Med izredno kvalitetna dela poznogotskega baroka sodijo Marija z detetom, Katarina in Magdalena iz Avč in izjemno ekspresivno razpelo iz Dramelj. Renesančno kiparstvo je predstavljeno z odlitkoma nagrobnika drugega ljubljanskega škofa Krištofa Ravbarja in reliefov Andrejevega oltarja iz Gornjega Gradu, delo Ožbalta Kittla.