Menu Shopping cart
Vaša košarica je prazna
Podprite nas
Stalna zbirka

1200–1600

Krilni oltar sv. Kancijana
(ok. 1530), les, 157 x 144 x 31 cm

ZD P 2008013, Župnijski urad Marijino Celje, Lig
Rezljani oltarček sestavlajajo skrinja s tremi svetniki - poleg patrona cerkve sta tu še sv. Jernej na levi in sv. Gereon na desni - vrtljivi krili s po enim nadalnjim svetnikom v reliefu (sv. Simon na levi in sv. Juda Tadej na desni) ter podstavek - predela, na katerem je naslikan Bog Oče. Oltarček je nekdaj krasila še krona na vrhu, ki jo izpričajo stare fotografije, v osrednjem baldahinu krone pa si po analogijah lahko predstavljamo še en kipec, po vsej verjetnosti stoječega Trpečega Kristusa. Na zunanji strani kril, ki se pokažejo, ko je oltarček zaprt, je naslikano Marijino oznanenje z angelom na levi in Marijo ob molilnem pultu na desni. Poleg tega se vidi, da sta skrinjo ob straneh sklepali podobni visoki in ozki rezljani krilci kot na kroni.

Stanje: Stara polihromacija je obnovljena, večji del hrbta omare je dopolnjen. Manjka desnica sv. Barnaba. Fialna krona, ki je bila pred prvo vojsko še ohranjena, se je izgubila.
Restavrirano: 1973, ZSV (Zavod za spomeniško varstvo) v Ljubljani
Razstave: Gotski krilni oltar iz Britofa pri Ukanju (ob Idriji); Narodna galerija, Ljubljana; 5. februar - 23. marec 2008

Od visokega srednjega veka do renesanse

V visokem srednjem veku je prevladovala nabožna umetnost, ki se je po slovenskem ozemlju širila iz prvih samostanskih ustanov in nato iz pomembnejših regijskih mest, zlasti iz Gorice, Beljaka in Ljubljane. Gotska umetnost je vztrajala še po nastopu renesanse, v 16. stoletju pa je umetniška dejavnost skoraj presahnila zaradi turških vpadov, zaradi kmečkih uporov in zaradi protestantizma, ki ni bil naklonjen likovni umetnosti.

V gotskem slikarstvu pripada vodilno mesto freskam. V zbirki jih predstavljamo z nekaj izvirnimi fragmenti in s kopijami, ki nam približajo najpogostejše motive, sv. Krištofa, sv. Jurija, pohod in poklon sv. Treh kraljev, in zanimivosti, kakor sta sveta nedelja in mrtvaški ples. Ob mnogih zasilno poimenovanih mojstrih poznamo tudi imena s prepoznavnimi opusi, kakor so Janez Aquila, Janez Ljubljanski, Mojster Bolfgang. Njihova ustvarjalnost je bila vpeta v sočasno umetnostno snovanje subalpskega prostora, kjer so se od nekdaj prepletali slogovni vplivi severnih in južnih dežel.

Številne srednjeveške kiparske delavnice so z reliefi in s kipi skrbele za oltarno opremo. Križani, Marija z detetom in pietà sodijo med značilne nabožne motive. Najzgodnejše kiparske stvaritve preveva še romansko občutenje, glavnino del pa slogovno določa gotika, ki je ponekod na Kranjskem, na Štajerskem in na Koroškem izzvenevala še v 16. stoletju. Vrhunec gotskega kiparstva pri nas pomenijo umetnine ptujskogorske kiparske delavnice, ki jo v naši zbirki zastopata Lepa Madona in Pietà iz Podsrede.

Med izredno kvalitetna dela poznogotskega baroka sodijo Marija z detetom, Katarina in Magdalena iz Avč in izjemno ekspresivno razpelo iz Dramelj. Renesančno kiparstvo je predstavljeno z odlitkoma nagrobnika drugega ljubljanskega škofa Krištofa Ravbarja in reliefov Andrejevega oltarja iz Gornjega Gradu, delo Ožbalta Kittla.