Menu Shopping cart
Vaša košarica je prazna
Podprite nas
Stalna zbirka

1200–1600

Kristalni relikviarij krvi sv. Janeza Krstnika
(zač. 13. st.), zlatarski izdelek, 14 x 20 x 11,5 cm

Kartuzija Pleterje, Šentjernej
Votel kristalni valj z nabrazdanim ostenjem (posledica tehnike obdelave kamna) je vpet v čelnih zaključkih v prilegajoči se valovito zaključeni bakreni obrobi, ki sta povezani med seboj z ozkima veznima trakovoma. Valj nosita na štiri levje noge oprti bronasti pozlačeni plošči, obrobljeni s predrtim palmetnim vencem. Okrašeni sta še s svedrasto obrušenimi kristalnimi kroglami na kovinskih zatičih. Ena izmed plošč je opremljena z rahlo izbočenim pokrovom, ki je na zunanji strani okrašen s figuralno upodobitvijo v emajlu in z ornamentiranim robom, na notranji strani pa s stilirizirano rozeto, mrežasto ornamentiranim robom in napisom v krogu: SIS. Notranjost valja za pokrovom zapira pečat v rdečem vosku s pleterskim grbom in napisom na obodu pečata. Na zunanji strani pokrova sta v emajlni tehniki champleve pred temnordečim ozadjem upodobljeni dve dopasni ženski figuri z dvignjenima rokama tako, da se z glavama skoraj stikata. V levicah držita vejico. Na njuni desni roki se spuščata ptiča z močnim kljunom ( goloba ali orla). Zlato rumeno oblačilo obeh ustreza noši časa, prav tako nad levim očesom razdeljeni in v zatilju speti valoviti lasje. Preostali prostor med upodobljenkama je izpoljnjen z oblaki v odtenkih modre, zelene in rumene barve.

Provenienca: Posojilo: Pleterje, Kartuzija; Kristalni relikviarij je prišel v Pleterje v začetku 20. stoletja iz kartuzije v Bosservillu, po tem ko ga je star kartuzijan Jaonnes Baptista Cuny leta 1838 prinesel iz Pariza v to lorensko kartuzijo v bližini Nancyja. Po njegovem pričevanju (potrdil ga je Karolus Franciscus, škof v Nancyju leta 1882) izvira relikviarij iz pariške kartuzije, od koder ga je pred francosko rešil zakristan don Bruno in ga izročil J. B. Cunyja. Avtentičnost relikvij sta potrdila nancyjski škof Carolo Turinaz 17. maja 1883 in ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič 28. maja 1912.
Razstave: Zakladi slovenskih cerkva, zlatarska umetnost in obrt; Narodna galerija Ljubljana, 16. september - 19. december 1999
Lit: Massiac 1934, pp. 197 - 212; Lossky 1939, p. 09; Zadnikar 1995, p. 161; Zadnikar - Hollenstein 1996, s. p.

Od visokega srednjega veka do renesanse

V visokem srednjem veku je prevladovala nabožna umetnost, ki se je po slovenskem ozemlju širila iz prvih samostanskih ustanov in nato iz pomembnejših regijskih mest, zlasti iz Gorice, Beljaka in Ljubljane. Gotska umetnost je vztrajala še po nastopu renesanse, v 16. stoletju pa je umetniška dejavnost skoraj presahnila zaradi turških vpadov, zaradi kmečkih uporov in zaradi protestantizma, ki ni bil naklonjen likovni umetnosti.

V gotskem slikarstvu pripada vodilno mesto freskam. V zbirki jih predstavljamo z nekaj izvirnimi fragmenti in s kopijami, ki nam približajo najpogostejše motive, sv. Krištofa, sv. Jurija, pohod in poklon sv. Treh kraljev, in zanimivosti, kakor sta sveta nedelja in mrtvaški ples. Ob mnogih zasilno poimenovanih mojstrih poznamo tudi imena s prepoznavnimi opusi, kakor so Janez Aquila, Janez Ljubljanski, Mojster Bolfgang. Njihova ustvarjalnost je bila vpeta v sočasno umetnostno snovanje subalpskega prostora, kjer so se od nekdaj prepletali slogovni vplivi severnih in južnih dežel.

Številne srednjeveške kiparske delavnice so z reliefi in s kipi skrbele za oltarno opremo. Križani, Marija z detetom in pietà sodijo med značilne nabožne motive. Najzgodnejše kiparske stvaritve preveva še romansko občutenje, glavnino del pa slogovno določa gotika, ki je ponekod na Kranjskem, na Štajerskem in na Koroškem izzvenevala še v 16. stoletju. Vrhunec gotskega kiparstva pri nas pomenijo umetnine ptujskogorske kiparske delavnice, ki jo v naši zbirki zastopata Lepa Madona in Pietà iz Podsrede.

Med izredno kvalitetna dela poznogotskega baroka sodijo Marija z detetom, Katarina in Magdalena iz Avč in izjemno ekspresivno razpelo iz Dramelj. Renesančno kiparstvo je predstavljeno z odlitkoma nagrobnika drugega ljubljanskega škofa Krištofa Ravbarja in reliefov Andrejevega oltarja iz Gornjega Gradu, delo Ožbalta Kittla.