Menu Shopping cart
Vaša košarica je prazna
Podprite nas
Stalna zbirka

1200–1600

Marija pri preji
1507, tempera, platno, 180 x 152 cm

NG S 1442, Narodna galerija, Ljubljana
V osnovi romansko cerkev sv. Primoža in Felicijana so v drugi polovici 15. stoletja prezidali v dvoladijsko cerkev in ji leta 1507 prizidali prezbiterij. 
Južno steno pokriva cikel Marijinega življenja (Zavrnitev Joahimovega daru, Naznanjenja Joahimu, Srečanje pri Zlatih vratih, Marijino rojstvo, Marijina pot v tempelj, Marija pri tkanju tempeljskega zastora, Oznanjenje, Marijina poroka, Obiskovanje, Kristusovo rojstvo, Obrezovanje, Predstavitev v templju), in sicer po štirje prizori na eni stenski poli, v ostenjih je šest celopostavnih figur svetnic (Katarina, Uršula, Marjeta, Barbara, Lucija, Elizabeta), zgoraj pod obokom pa so v naslikanem krogovičju simboli evangelistov ter kranjski deželni in cesarski grb. V spodnjem pasu so upodobljeni speči sv. Aleš, Janez Krstnik, Ana, ki uči Marijo brati ter lesene klopi s knjigo. 
Freske sodijo po splošnem mnenju med najzanimivejše in najkvalitetnejše stenske poslikave v Sloveniji in so bile tudi večinoma pripisane domačemu anonimnemu slikarju. Benescheva atribucija teh fresk Mojstru kranjskega oltarja v slovenski strokovni literaturi ni bila sprejeta, čeprav ni dvoma, da gre za delo tega slikarja ob sodelovanju delavnice. V primerjavi s Kranjskim oltarjem se opaža večja odprtost do novosti, ki jih je s seboj prinesel čas na začetku renesanse izven Italije. Poklon kraljev je očitno nastal pod vplivom Dürerjevega lesoreza iz cikla Marijino življenje (ta list je nastal le malo prej ali celo v letu 1504), kompozicije so bolj pretehtane in v sicer še vedno izrazito retorični gestiki je čutiti določeno umirjenost. 
Ciklus Marijinega življenja izčrpno opisuje dogodke iz legende, med katerimi  je ikonografsko zlasti zanimiv prizor Marijinega tkanja tempeljskega zastora, ki je v stenskem slikarstvu izjemno redko upodobljen motiv. 
Freske pri Sv. Primožu so izjemna ikonografska celota, ki je kljub številnim restavracijam in derestavracijam ohranila tudi veliko svojega prvotnega slogovnega značaja, ki priča, da gre za osrednje, najpomembnejše in najobsežnejše delo Mojstra Kranjskega oltarja.  

Literatura: Gotika v Sloveniji, Narodna galerija, Ljubljana 1995


Cerkev sv. Primoža, Sv. Primož nad Kamnikom; kopija 1949 (France Peršin)

Od visokega srednjega veka do renesanse

V visokem srednjem veku je prevladovala nabožna umetnost, ki se je po slovenskem ozemlju širila iz prvih samostanskih ustanov in nato iz pomembnejših regijskih mest, zlasti iz Gorice, Beljaka in Ljubljane. Gotska umetnost je vztrajala še po nastopu renesanse, v 16. stoletju pa je umetniška dejavnost skoraj presahnila zaradi turških vpadov, zaradi kmečkih uporov in zaradi protestantizma, ki ni bil naklonjen likovni umetnosti.

V gotskem slikarstvu pripada vodilno mesto freskam. V zbirki jih predstavljamo z nekaj izvirnimi fragmenti in s kopijami, ki nam približajo najpogostejše motive, sv. Krištofa, sv. Jurija, pohod in poklon sv. Treh kraljev, in zanimivosti, kakor sta sveta nedelja in mrtvaški ples. Ob mnogih zasilno poimenovanih mojstrih poznamo tudi imena s prepoznavnimi opusi, kakor so Janez Aquila, Janez Ljubljanski, Mojster Bolfgang. Njihova ustvarjalnost je bila vpeta v sočasno umetnostno snovanje subalpskega prostora, kjer so se od nekdaj prepletali slogovni vplivi severnih in južnih dežel.

Številne srednjeveške kiparske delavnice so z reliefi in s kipi skrbele za oltarno opremo. Križani, Marija z detetom in pietà sodijo med značilne nabožne motive. Najzgodnejše kiparske stvaritve preveva še romansko občutenje, glavnino del pa slogovno določa gotika, ki je ponekod na Kranjskem, na Štajerskem in na Koroškem izzvenevala še v 16. stoletju. Vrhunec gotskega kiparstva pri nas pomenijo umetnine ptujskogorske kiparske delavnice, ki jo v naši zbirki zastopata Lepa Madona in Pietà iz Podsrede.

Med izredno kvalitetna dela poznogotskega baroka sodijo Marija z detetom, Katarina in Magdalena iz Avč in izjemno ekspresivno razpelo iz Dramelj. Renesančno kiparstvo je predstavljeno z odlitkoma nagrobnika drugega ljubljanskega škofa Krištofa Ravbarja in reliefov Andrejevega oltarja iz Gornjega Gradu, delo Ožbalta Kittla.