Menu Shopping cart
Vaša košarica je prazna
Podprite nas
Stalna zbirka

1200–1600

Pietá (z Brega pri Sevnici)
(ok. 1370), hrastov les, 122 x 70 x 40 cm

NG P 702, Narodna galerija, Ljubljana
Srednji del na hrbtni strani popolnoma izdolbenih figur je narejen iz lesenega bloka, širokega 47 cm. Stranski dodatki na stranicah prestola in na Kristusovi figuri so skupaj z njegovo prosto padajočo roko originalni in izvirajo iz časa nastanka tega dela. Med preiskavo so na Marijinem poprsju ugotovili gube iz tekstilnih vlaken. Sedanja poslikava verjetno izvira iz baroka. Sočutna v naravni velikosti prikazuje Marijo v trenutku, ko se sklanja nad mrtvega sina in z obema rokama podpira njegovo stopničasto zalomljeno telo, ki ji sloni v naročju. Gre za inačico starejšega diagonalnega tipa upodobitve tega motiva iz prve polovice 14. stoletja. V nasprotju s starejšimi prototipi je prikaz človeškega trpljenja že močno omiljen. Morda je ekspresivne in dramatične detajle na obličjih obeh figur izbrisalo jasno razpoznavno restavriranje. Za komaj vidno lego Kristusove leke roke in dlani v zakladnici evropskega kiparstva najdemo le malo podobnih primerov. 
Monumentalna Sočutna iz Sevnice je najstarejši primer ikonografskega tipa herojske pietà na Slovenskem. V srednjeevropskem prostoru pa se ta plastika iz ok. 1370 uvršča med najjužnejše primere svoje vrste. 

Literatura: Gotika v Sloveniji, Narodna galerija, Ljubljana 1995


Od visokega srednjega veka do renesanse

V visokem srednjem veku je prevladovala nabožna umetnost, ki se je po slovenskem ozemlju širila iz prvih samostanskih ustanov in nato iz pomembnejših regijskih mest, zlasti iz Gorice, Beljaka in Ljubljane. Gotska umetnost je vztrajala še po nastopu renesanse, v 16. stoletju pa je umetniška dejavnost skoraj presahnila zaradi turških vpadov, zaradi kmečkih uporov in zaradi protestantizma, ki ni bil naklonjen likovni umetnosti.

V gotskem slikarstvu pripada vodilno mesto freskam. V zbirki jih predstavljamo z nekaj izvirnimi fragmenti in s kopijami, ki nam približajo najpogostejše motive, sv. Krištofa, sv. Jurija, pohod in poklon sv. Treh kraljev, in zanimivosti, kakor sta sveta nedelja in mrtvaški ples. Ob mnogih zasilno poimenovanih mojstrih poznamo tudi imena s prepoznavnimi opusi, kakor so Janez Aquila, Janez Ljubljanski, Mojster Bolfgang. Njihova ustvarjalnost je bila vpeta v sočasno umetnostno snovanje subalpskega prostora, kjer so se od nekdaj prepletali slogovni vplivi severnih in južnih dežel.

Številne srednjeveške kiparske delavnice so z reliefi in s kipi skrbele za oltarno opremo. Križani, Marija z detetom in pietà sodijo med značilne nabožne motive. Najzgodnejše kiparske stvaritve preveva še romansko občutenje, glavnino del pa slogovno določa gotika, ki je ponekod na Kranjskem, na Štajerskem in na Koroškem izzvenevala še v 16. stoletju. Vrhunec gotskega kiparstva pri nas pomenijo umetnine ptujskogorske kiparske delavnice, ki jo v naši zbirki zastopata Lepa Madona in Pietà iz Podsrede.

Med izredno kvalitetna dela poznogotskega baroka sodijo Marija z detetom, Katarina in Magdalena iz Avč in izjemno ekspresivno razpelo iz Dramelj. Renesančno kiparstvo je predstavljeno z odlitkoma nagrobnika drugega ljubljanskega škofa Krištofa Ravbarja in reliefov Andrejevega oltarja iz Gornjega Gradu, delo Ožbalta Kittla.