Menu Shopping cart
Vaša košarica je prazna
Podprite nas
Stalna zbirka

1200–1600

Sedeča Marija z detetom (iz ž. c na Brdu pri Lukovici)
(1450−1460), les, 85 x 47 x 36 cm

NG P 846, Narodna galerija, Ljubljana
Marija stoji z detetom na levem kolenu v rahlem zasuku na klopi, medtem ko drži v dvignjeni desnici jabolko. Oblečena je v dolgo tuniko, ki se pod pasom guba vertikalno, okoli kolen pa pada v globokih zalomljenih gubah, ki se pri tleh nalagajo druga na drugo. Med koleni oblikuje oblačilo večjo gubo v obliki črke Y. Marijina oglavnica prehaja v težak plašč. Mali Jezus je oblečen in sedi v materinem naročju s prekrižanimi nogami. Kip je visoke kvalitete, o čemer priča poleg zanimivega zasuka Marijinega telesa predvsem odlična modelacija obeh glav, tako Marijine s poudarjenim visokim čelom in tankimi obrvmi kot Jezuščkove, ki je proti gledalcu obrnjena v tričetrtinskem profilu; gre za enega redkih primerov, ko je glava malega Jezusa v pravilnem razmerju z njegovim telesom. kip je sorazmerno dobro ohranjen, manjka le Marijina krona, mezinec na njeni desnici ter prsti na levi otrokovi roki. 
V sočasni furlanski plastiki ni spomenikov, ki bi jih bodisi po slogovnem značaju ali po kvaliteti lahko primerjali z Madono z Brda, zato se odpira vprašanje, ali ni naša Madona morda ena tistih importiranih južnotirolskih plastik, ki so pomembno vplivale na razvoj furlanskih rezbarskih delavnic 2. polovice 15. stoletja, prav tako pa tudi na nastanek številnih sedečih Madon na slovenskih tleh (Sopotnica, Primskovo, Smolenja vas, Lokev pri Divači. 

Literatura: Gotika v Sloveniji, Narodna galerija, Ljubljana 1995


Provenienca: darilo družine Kersnik, 1995.

Od visokega srednjega veka do renesanse

V visokem srednjem veku je prevladovala nabožna umetnost, ki se je po slovenskem ozemlju širila iz prvih samostanskih ustanov in nato iz pomembnejših regijskih mest, zlasti iz Gorice, Beljaka in Ljubljane. Gotska umetnost je vztrajala še po nastopu renesanse, v 16. stoletju pa je umetniška dejavnost skoraj presahnila zaradi turških vpadov, zaradi kmečkih uporov in zaradi protestantizma, ki ni bil naklonjen likovni umetnosti.

V gotskem slikarstvu pripada vodilno mesto freskam. V zbirki jih predstavljamo z nekaj izvirnimi fragmenti in s kopijami, ki nam približajo najpogostejše motive, sv. Krištofa, sv. Jurija, pohod in poklon sv. Treh kraljev, in zanimivosti, kakor sta sveta nedelja in mrtvaški ples. Ob mnogih zasilno poimenovanih mojstrih poznamo tudi imena s prepoznavnimi opusi, kakor so Janez Aquila, Janez Ljubljanski, Mojster Bolfgang. Njihova ustvarjalnost je bila vpeta v sočasno umetnostno snovanje subalpskega prostora, kjer so se od nekdaj prepletali slogovni vplivi severnih in južnih dežel.

Številne srednjeveške kiparske delavnice so z reliefi in s kipi skrbele za oltarno opremo. Križani, Marija z detetom in pietà sodijo med značilne nabožne motive. Najzgodnejše kiparske stvaritve preveva še romansko občutenje, glavnino del pa slogovno določa gotika, ki je ponekod na Kranjskem, na Štajerskem in na Koroškem izzvenevala še v 16. stoletju. Vrhunec gotskega kiparstva pri nas pomenijo umetnine ptujskogorske kiparske delavnice, ki jo v naši zbirki zastopata Lepa Madona in Pietà iz Podsrede.

Med izredno kvalitetna dela poznogotskega baroka sodijo Marija z detetom, Katarina in Magdalena iz Avč in izjemno ekspresivno razpelo iz Dramelj. Renesančno kiparstvo je predstavljeno z odlitkoma nagrobnika drugega ljubljanskega škofa Krištofa Ravbarja in reliefov Andrejevega oltarja iz Gornjega Gradu, delo Ožbalta Kittla.