Menu Shopping cart
Vaša košarica je prazna
Podprite nas
Stalna zbirka

1200–1600

Mojster Solčavske Marije

(deloval ok. 1250–1280)

Sedeča Marija z otrokom, ("Solčavska Marija")
ok. 1270−1280, mavec, 55,5 x 32 x 16,5 cm

NG P 310, Narodna galerija, Ljubljana
Danes je splošno sprejeta trditev, da so Marijino skulpturo v Solčavo prinesli v 15. stoletju, in sicer iz benediktinske opatije v Gornjem gradu. Tej trditvi v prid govorijo tudi legende in arhivalije. Že E. Cevc je to skulpturo prisodil kiparski delavnici oz. stavbarnici, ki je delovala v gornjegrajskem samostanu. To potrjujeta tudi dve darilni listini, ki se nanašata na Marijin oltar, postavljen prav tam. 
Na vseh straneh plastično izklesana Marija prestoluje na nizki, večkratno profilirani klopi, obloženi z blazino. Z levo roko podpira otroka, ki v skorajda frontalni drži in s prekrižanimi nogami sedi na njeni levi nogi, z desnico pa objema otrokov obradek. Frontalno sedeči in k materi zroči otrok v dolgi haljici in ogrinjalu je desnico dvignil v blagoslov, v levici pa drži rotulus. Vitka Marija je oblečena v modro, do tal segajočo opasano obleko z vratnim izrezom v obliki črke V; čez to ima ogrnjen rdeč plašč, glavo pa ji pokriva tančica. Njeno obličje poudarjajo prameni las, spleteni v dve kiti, ki ji padata do pasu. 

Literatura: Gotika v Sloveniji, Narodna galerija, Ljubljana 1995



Cerkev Marije Snežne, Solčava; kopija 1960

Od visokega srednjega veka do renesanse

V visokem srednjem veku je prevladovala nabožna umetnost, ki se je po slovenskem ozemlju širila iz prvih samostanskih ustanov in nato iz pomembnejših regijskih mest, zlasti iz Gorice, Beljaka in Ljubljane. Gotska umetnost je vztrajala še po nastopu renesanse, v 16. stoletju pa je umetniška dejavnost skoraj presahnila zaradi turških vpadov, zaradi kmečkih uporov in zaradi protestantizma, ki ni bil naklonjen likovni umetnosti.

V gotskem slikarstvu pripada vodilno mesto freskam. V zbirki jih predstavljamo z nekaj izvirnimi fragmenti in s kopijami, ki nam približajo najpogostejše motive, sv. Krištofa, sv. Jurija, pohod in poklon sv. Treh kraljev, in zanimivosti, kakor sta sveta nedelja in mrtvaški ples. Ob mnogih zasilno poimenovanih mojstrih poznamo tudi imena s prepoznavnimi opusi, kakor so Janez Aquila, Janez Ljubljanski, Mojster Bolfgang. Njihova ustvarjalnost je bila vpeta v sočasno umetnostno snovanje subalpskega prostora, kjer so se od nekdaj prepletali slogovni vplivi severnih in južnih dežel.

Številne srednjeveške kiparske delavnice so z reliefi in s kipi skrbele za oltarno opremo. Križani, Marija z detetom in pietà sodijo med značilne nabožne motive. Najzgodnejše kiparske stvaritve preveva še romansko občutenje, glavnino del pa slogovno določa gotika, ki je ponekod na Kranjskem, na Štajerskem in na Koroškem izzvenevala še v 16. stoletju. Vrhunec gotskega kiparstva pri nas pomenijo umetnine ptujskogorske kiparske delavnice, ki jo v naši zbirki zastopata Lepa Madona in Pietà iz Podsrede.

Med izredno kvalitetna dela poznogotskega baroka sodijo Marija z detetom, Katarina in Magdalena iz Avč in izjemno ekspresivno razpelo iz Dramelj. Renesančno kiparstvo je predstavljeno z odlitkoma nagrobnika drugega ljubljanskega škofa Krištofa Ravbarja in reliefov Andrejevega oltarja iz Gornjega Gradu, delo Ožbalta Kittla.