Menu Shopping cart
Vaša košarica je prazna
Podprite nas
Stalna zbirka

1200–1600

Sedeči sv. Peter kot papež
(ok. 1515), les, 100 x 52 x 30 cm

NG P 46, Narodna galerija, Ljubljana
Kip je bil nekoč morda v poznogotskem oltarju, izdelanem za novo ž. c. v Radovljici (ladja nosi letnico 1495). Svetnik s tiaro, ki ga označuje kot papeža, sedi na prestolu. Z levo roko razpira na levem kolenu slonečo knjigo, v dvignjeni desnici je najverjetneje držal ključe. Rahlo vstran nagnjena glava, živahno razgibana draperija spodnjega dela plašča in velikopotezni zamah rok ustvarjajo vtis dinamike, skupaj s svetnikovim izrazom pa tudi duhovne razgibanosti. 
E. Cevc šteje kip za nekoliko poznejše delo istega (kranjskega oz. osrednjeslovenskega) mojstra, ki je ustvaril Križanega iz Dramelj. Na ta sklep napeljujeta predvsem temeljni obrazni tip in žalostni izraz s pobešenimi očmi. Tipološko je našemu kipu še najbliže kip sedečega Petra - papeža iz celovškega Deželnega muzeja. Priročna primerjava z znanim "kmečkim papežem" v Obdachu pa pokaže, kako drugače je uglašen realizem radovljiškega kipa: poteze in obdelava so kljub temeljno realističnemu hotenju všečne, v svetnikovem izrazu pa lahko zaslutimo nekaj morebitnih frankovskih ali tirolskih vplivov. 
Čeprav je kip Križanega iz Dramelj, ki ga E. Cevc šteje za najtesnejšega sorodnika radovljiškega kipa, močno poškodovan, ne draperija ne obraz − ta je tipološko sicer istoveten − nista videti enako obdelana kot pri radovljiškem sv. Petru; tako je istovetnost avtorja obeh kipov dvomljiva. Vsekakor pa sta si kipa dovolj blizu, da lahko slutimo skupno rojstno delavnico oz. delavniški krog. 

Literatura: Gotika v Sloveniji, Narodna galerija, Ljubljana 1995


Od visokega srednjega veka do renesanse

V visokem srednjem veku je prevladovala nabožna umetnost, ki se je po slovenskem ozemlju širila iz prvih samostanskih ustanov in nato iz pomembnejših regijskih mest, zlasti iz Gorice, Beljaka in Ljubljane. Gotska umetnost je vztrajala še po nastopu renesanse, v 16. stoletju pa je umetniška dejavnost skoraj presahnila zaradi turških vpadov, zaradi kmečkih uporov in zaradi protestantizma, ki ni bil naklonjen likovni umetnosti.

V gotskem slikarstvu pripada vodilno mesto freskam. V zbirki jih predstavljamo z nekaj izvirnimi fragmenti in s kopijami, ki nam približajo najpogostejše motive, sv. Krištofa, sv. Jurija, pohod in poklon sv. Treh kraljev, in zanimivosti, kakor sta sveta nedelja in mrtvaški ples. Ob mnogih zasilno poimenovanih mojstrih poznamo tudi imena s prepoznavnimi opusi, kakor so Janez Aquila, Janez Ljubljanski, Mojster Bolfgang. Njihova ustvarjalnost je bila vpeta v sočasno umetnostno snovanje subalpskega prostora, kjer so se od nekdaj prepletali slogovni vplivi severnih in južnih dežel.

Številne srednjeveške kiparske delavnice so z reliefi in s kipi skrbele za oltarno opremo. Križani, Marija z detetom in pietà sodijo med značilne nabožne motive. Najzgodnejše kiparske stvaritve preveva še romansko občutenje, glavnino del pa slogovno določa gotika, ki je ponekod na Kranjskem, na Štajerskem in na Koroškem izzvenevala še v 16. stoletju. Vrhunec gotskega kiparstva pri nas pomenijo umetnine ptujskogorske kiparske delavnice, ki jo v naši zbirki zastopata Lepa Madona in Pietà iz Podsrede.

Med izredno kvalitetna dela poznogotskega baroka sodijo Marija z detetom, Katarina in Magdalena iz Avč in izjemno ekspresivno razpelo iz Dramelj. Renesančno kiparstvo je predstavljeno z odlitkoma nagrobnika drugega ljubljanskega škofa Krištofa Ravbarja in reliefov Andrejevega oltarja iz Gornjega Gradu, delo Ožbalta Kittla.