Menu Shopping cart
Vaša košarica je prazna
Podprite nas
PISAVA
VELIKOST

CTRL+ ZA POVEČAVO
CTRL- ZA POMANJŠAVO

VELIKE/MALE
STIL
Stalna zbirka

1200–1600

Sv. Jakob
(ok. 1450), peščenjak (polihromiran), 108 x 40 x 26 cm

NG P 19, Narodna galerija, Ljubljana

Svetnik je postavljen frontalno, v izraziti S-liniji, in odet v plašč z ločno urejenimi gubami, ki se ob tleh zalamljajo; pokrit je s tipičnim romarskim klobukom, spredaj okrašenim s školjko, svojim atributom.

 

Plastika prihaja iz t. i. ljubljanske kiparske delavnice, ki je v osrednjem slovenskem prostoru delovala od ok. 1445 do ok. 1465/70. Formalno je ohranjala značilnosti mednarodnega mehkega sloga, njeni mojstri pa so zagotovo poznali tudi sočasno severnoitalijansko, natančneje beneško kiparsko produkcijo, kar izkazuje izrazitejša telesnost figur in oddaljevanje od lepotnega izraza obraza.

 

Ljubljanska kiparska delavnica je bila v prvem desetletju svojega delovanja vezana na kartuzijanski samostan v Bistri in na pičenskega škofa Martina (u. 1456), ki je občasno rezidiral tam, občasno v Ljubljani. V drugem obdobju se je njeno delovanje geografsko osredotočilo na posesti cistercijanskega samostana v Stični. – Do danes se je ohranilo blizu 30 plastik, praviloma iz peščenjaka (iz kamnoloma blizu Moravč, od začetka 15. stoletja v posesti bistrskih kartuzijanov). Ker ljubljanski sočasni arhivski dokumenti poročajo o umetniški družini, ki je svoje veščine prenašala skozi tri rodove, obstaja teza, da je ljubljansko kiparsko delavnico sprva vodil mojster Janez (dok. 1444, 1453 in 1462), ok. 1460 pa naj bi jo prevzel njegov sin Gregor, ki je v slogovni izraz vnesel več zagona in beneško svežino.



Provenienca: podružnična cerkev sv. Jakoba, Strahomer


Od visokega srednjega veka do renesanse

V visokem srednjem veku je prevladovala nabožna umetnost, ki se je po slovenskem ozemlju širila iz prvih samostanskih ustanov in nato iz pomembnejših regijskih mest, zlasti iz Gorice, Beljaka in Ljubljane. Gotska umetnost je vztrajala še po nastopu renesanse, v 16. stoletju pa je umetniška dejavnost skoraj presahnila zaradi turških vpadov, zaradi kmečkih uporov in zaradi protestantizma, ki ni bil naklonjen likovni umetnosti.

V gotskem slikarstvu pripada vodilno mesto freskam. V zbirki jih predstavljamo z nekaj izvirnimi fragmenti in s kopijami, ki nam približajo najpogostejše motive, sv. Krištofa, sv. Jurija, pohod in poklon sv. Treh kraljev, in zanimivosti, kakor sta sveta nedelja in mrtvaški ples. Ob mnogih zasilno poimenovanih mojstrih poznamo tudi imena s prepoznavnimi opusi, kakor so Janez Aquila, Janez Ljubljanski, Mojster Bolfgang. Njihova ustvarjalnost je bila vpeta v sočasno umetnostno snovanje subalpskega prostora, kjer so se od nekdaj prepletali slogovni vplivi severnih in južnih dežel.

Številne srednjeveške kiparske delavnice so z reliefi in s kipi skrbele za oltarno opremo. Križani, Marija z detetom in pietà sodijo med značilne nabožne motive. Najzgodnejše kiparske stvaritve preveva še romansko občutenje, glavnino del pa slogovno določa gotika, ki je ponekod na Kranjskem, na Štajerskem in na Koroškem izzvenevala še v 16. stoletju. Vrhunec gotskega kiparstva pri nas pomenijo umetnine ptujskogorske kiparske delavnice, ki jo v naši zbirki zastopata Lepa Madona in Pietà iz Podsrede.

Med izredno kvalitetna dela poznogotskega baroka sodijo Marija z detetom, Katarina in Magdalena iz Avč in izjemno ekspresivno razpelo iz Dramelj. Renesančno kiparstvo je predstavljeno z odlitkoma nagrobnika drugega ljubljanskega škofa Krištofa Ravbarja in reliefov Andrejevega oltarja iz Gornjega Gradu, delo Ožbalta Kittla.