Menu Shopping cart
Vaša košarica je prazna
Podprite nas
PISAVA
VELIKOST

CTRL+ ZA POVEČAVO
CTRL- ZA POMANJŠAVO

VELIKE/MALE
STIL
Stalna zbirka

1200–1600

Sv. Jurij
(ok.1450), lipov les (sledovi polihromacije), 82,5 x 60 x 24 cm

NG P 22, Narodna galerija, Ljubljana

Svetnik zmagoslavno stoji na že premaganem zmaju, ki leži na hrbtu in se zvija v poslednjih mukah. Jurij je odet v viteški oklep, ki izdaja značilnosti sredine 15. stoletja in izpod katerega se v slapu narobu vzvalovljenih gub spušča tipična sočasna preklana rokavna draperija; brez vsakršnega usmiljenja je, z obema rokama, zverini že zarinil v gobec (izgubljeno) kopje, in sicer tako globoko, da konica na drugi strani štrli iz glave. Prizor simbolno predstavlja, kako je trdna vera, ki jo pooseblja sv. Jurij, premagala zlo v podobi zmaja.

 

Figuralna skupina ikonografsko še temelji v tradiciji mehkega sloga, ki izgublja na lepotnosti izraza, v ospredje pa prihajata izrazitejša tektonska stilizacija in hotene realistične poteze. Emilijan Cevc opozarja namorebitne vplive južnotirolskih ali karnijskih rezbarskih delavnic, hkrati pa to plastiko vzporeja z nekaj sočasnimi rezbarskimi izdelki širše Gorenjske; rezbarska delavnica, iz katere ta skupina kipov izhaja, naj bi imela sedež v Kranju ali Škofji Loki.



Provenienca: Gabrska gora nad Litijo, kapela sv. Jurija


Od visokega srednjega veka do renesanse

V visokem srednjem veku je prevladovala nabožna umetnost, ki se je po slovenskem ozemlju širila iz prvih samostanskih ustanov in nato iz pomembnejših regijskih mest, zlasti iz Gorice, Beljaka in Ljubljane. Gotska umetnost je vztrajala še po nastopu renesanse, v 16. stoletju pa je umetniška dejavnost skoraj presahnila zaradi turških vpadov, zaradi kmečkih uporov in zaradi protestantizma, ki ni bil naklonjen likovni umetnosti.

V gotskem slikarstvu pripada vodilno mesto freskam. V zbirki jih predstavljamo z nekaj izvirnimi fragmenti in s kopijami, ki nam približajo najpogostejše motive, sv. Krištofa, sv. Jurija, pohod in poklon sv. Treh kraljev, in zanimivosti, kakor sta sveta nedelja in mrtvaški ples. Ob mnogih zasilno poimenovanih mojstrih poznamo tudi imena s prepoznavnimi opusi, kakor so Janez Aquila, Janez Ljubljanski, Mojster Bolfgang. Njihova ustvarjalnost je bila vpeta v sočasno umetnostno snovanje subalpskega prostora, kjer so se od nekdaj prepletali slogovni vplivi severnih in južnih dežel.

Številne srednjeveške kiparske delavnice so z reliefi in s kipi skrbele za oltarno opremo. Križani, Marija z detetom in pietà sodijo med značilne nabožne motive. Najzgodnejše kiparske stvaritve preveva še romansko občutenje, glavnino del pa slogovno določa gotika, ki je ponekod na Kranjskem, na Štajerskem in na Koroškem izzvenevala še v 16. stoletju. Vrhunec gotskega kiparstva pri nas pomenijo umetnine ptujskogorske kiparske delavnice, ki jo v naši zbirki zastopata Lepa Madona in Pietà iz Podsrede.

Med izredno kvalitetna dela poznogotskega baroka sodijo Marija z detetom, Katarina in Magdalena iz Avč in izjemno ekspresivno razpelo iz Dramelj. Renesančno kiparstvo je predstavljeno z odlitkoma nagrobnika drugega ljubljanskega škofa Krištofa Ravbarja in reliefov Andrejevega oltarja iz Gornjega Gradu, delo Ožbalta Kittla.