Menu Shopping cart
Vaša košarica je prazna
Podprite nas
PISAVA
VELIKOST

CTRL+ ZA POVEČAVO
CTRL- ZA POMANJŠAVO

VELIKE/MALE
STIL
Stalna zbirka

1200–1600

Sv. Jurij v boju z zmajem
(ok. 1420), tempera, platno, 175 x 174 cm

NG S 1497, Narodna galerija, Ljubljana

Na ladijski strani severnega dela slavoločne stene je upodobljen sv. Jurij na belem konju, ki zabada kopje v zmajevo žrelo; v ozadju vidimo na desni Marjetico, ki moli, na levi pa skozi grajski okni dogajanje opazujeta kralj in kraljica, dekličina starša.



Protagonisti so postavljeni v prvi plan; prostor je nakazan shematično, brez učinka globine. Perspektivično skromno naslikana arhitektura deluje kot gledališka kulisa. Sv. Jurij je modno opravljen: draperija se mehko guba, robovi so elegantno vzvalovljeni. Ovalni obraz z mandljastimi očmi in srčasto oblikovanimi ustnicami je barvno mojstrsko modeliran; obdajajo ga urejeni kodrasti lasje s svetlimi prelivi.



Stenska poslikava na Bregu pri Preddvoru je delo tretje skupine mojstrov iz nasledstva t. i. Goriške delavnice, ki so delovali na slovenskih tleh; v to skupino sodijo še fragmenti v cerkveni ladji v bližnjih Tupaličah in poslikava cerkvene fasade pri sv. Križu nad Selcami. Delavnica, ki je imela verjetno sedež v Gorici, je slogovno še gojila nekatere pridobitve italijanskega trečenta, njeni mojstri pa so se že
spogledovali tudi z novostmi češkega internacionalnega mehkega sloga.



Breg pri Preddvoru, podružnična cerkev sv. Lenarta



Od visokega srednjega veka do renesanse

V visokem srednjem veku je prevladovala nabožna umetnost, ki se je po slovenskem ozemlju širila iz prvih samostanskih ustanov in nato iz pomembnejših regijskih mest, zlasti iz Gorice, Beljaka in Ljubljane. Gotska umetnost je vztrajala še po nastopu renesanse, v 16. stoletju pa je umetniška dejavnost skoraj presahnila zaradi turških vpadov, zaradi kmečkih uporov in zaradi protestantizma, ki ni bil naklonjen likovni umetnosti.

V gotskem slikarstvu pripada vodilno mesto freskam. V zbirki jih predstavljamo z nekaj izvirnimi fragmenti in s kopijami, ki nam približajo najpogostejše motive, sv. Krištofa, sv. Jurija, pohod in poklon sv. Treh kraljev, in zanimivosti, kakor sta sveta nedelja in mrtvaški ples. Ob mnogih zasilno poimenovanih mojstrih poznamo tudi imena s prepoznavnimi opusi, kakor so Janez Aquila, Janez Ljubljanski, Mojster Bolfgang. Njihova ustvarjalnost je bila vpeta v sočasno umetnostno snovanje subalpskega prostora, kjer so se od nekdaj prepletali slogovni vplivi severnih in južnih dežel.

Številne srednjeveške kiparske delavnice so z reliefi in s kipi skrbele za oltarno opremo. Križani, Marija z detetom in pietà sodijo med značilne nabožne motive. Najzgodnejše kiparske stvaritve preveva še romansko občutenje, glavnino del pa slogovno določa gotika, ki je ponekod na Kranjskem, na Štajerskem in na Koroškem izzvenevala še v 16. stoletju. Vrhunec gotskega kiparstva pri nas pomenijo umetnine ptujskogorske kiparske delavnice, ki jo v naši zbirki zastopata Lepa Madona in Pietà iz Podsrede.

Med izredno kvalitetna dela poznogotskega baroka sodijo Marija z detetom, Katarina in Magdalena iz Avč in izjemno ekspresivno razpelo iz Dramelj. Renesančno kiparstvo je predstavljeno z odlitkoma nagrobnika drugega ljubljanskega škofa Krištofa Ravbarja in reliefov Andrejevega oltarja iz Gornjega Gradu, delo Ožbalta Kittla.