Menu Shopping cart
Vaša košarica je prazna
Podprite nas
Stalna zbirka

1200–1600

Sv. Katarina in sv. Doroteja
(1424−1426), tempera, platno, 156 x 156 cm

NG S 1454, Narodna galerija, Ljubljana
V zgornjem registru se z leve vrstijo Vstajenje, Križanje in upodobitev Oljske gore, spodaj pa sv. Katarina in sv. Doroteja z ustanovnikom, ki je po obleki sodeč klerik, Pietà, sv. Andrej in sv. Krištof z drugim ustanovnikom. Na napisnem traku klečečega klerika, ki ga predstavlja sv. Doroteja, je v verzu zapisan klic Mariji v sosednjem polju, kjer je upodobljena Pietà: Maria cu(m) filio / miserere mei i(n) hoc exilio. V desnem polju kleči še en duhovnik, ki ga predstavlja sv. Andrej in ki se − prav tako v verzu − priporoča Devici Mariji v zaščito na naslednji način: Esto salutata virgo cum prole beata / me tibi m(ente pi)acom(m)endo v(ir)go maria
Sv. Katarina in sv. Doroteja stojita na travnatih tleh pred rožnim grmom z ustanovnikom, ki mu sv. Doroteja na naravnost nenavaden način obrača hrbet, namesto da bi ga predstavljala tako, kot je v navadi. Povezava med njima pa je vzpostavljena tako s končkom obleke, ki namesto roke v priporočilo zaščitniško plapola nad duhovnikovo glavo, kot tudi z njegovim še ne identificiranim grbom, v katerem se ponovi Dorotejina košara z rožami. 
Že zgodaj so ugotovili slogovno povezanost z južno Tirolsko in s Hansom iz Brunecka, ki se razkriva v modelaciji inkarnata, posebej obrazov in oblikovanju poteka gub. O južnotirolskem vplivu priča tudi uokvirjanje fresk. Toda prav omenjeni Hans iz Brunecka uporablja namesto trakov, rombov in krogov vedno trečentistične oblike krogovičja. Kot kaže primerjava s sv. Dorotejo iz 8. arkade križnega hodnika stolnice v Brixnu, so podobnosti z južnotirolskim slikarstvom poleg slogovnih tudi ikonografske narave: pred seboj imamo enako postavitev svetnice s pleteno košarico v rokah in vencem v razpuščenih laseh in zlasti otroka v vejah z listjem in cvetovi posutega drevesa. Poleg tega kaže opozoriti tudi na kombiniranje simbolov evangelistov s cerkvenimi očeti in na reliefno oblikovanje ozadja. Freske v kapeli sv. Križa na Ptujski gori so med vsemi južnotirolskimi primerjavami najbliže prav poslikavi 8. arkade križnega hodnika stolnice v Brixnu, ki se pripisuje sicer le listinsko izpričanima slikarjema Erazmu in Krištofu iz Brunecka. 
Do datacije med letoma 1424 in 1426 pridemo na osnovi primerjave s freskami iste delavnice na Koroškem (Št. Pavel v Labotski dolini, ž. c. sv. Erharda; ž. c. v Tinjah, dat. 1423) kot tudi datuma smrti prvega ptujskogorskega kaplana Nikolaja (1424) in najstarejšega grafita na freskah (1426). 

Literatura: Gotika v Sloveniji, Narodna galerija, Ljubljana 1995


Cerkev Marije pomočnice, Ptujska gora; kopija 1957 (Marijan Tršar)

Od visokega srednjega veka do renesanse

V visokem srednjem veku je prevladovala nabožna umetnost, ki se je po slovenskem ozemlju širila iz prvih samostanskih ustanov in nato iz pomembnejših regijskih mest, zlasti iz Gorice, Beljaka in Ljubljane. Gotska umetnost je vztrajala še po nastopu renesanse, v 16. stoletju pa je umetniška dejavnost skoraj presahnila zaradi turških vpadov, zaradi kmečkih uporov in zaradi protestantizma, ki ni bil naklonjen likovni umetnosti.

V gotskem slikarstvu pripada vodilno mesto freskam. V zbirki jih predstavljamo z nekaj izvirnimi fragmenti in s kopijami, ki nam približajo najpogostejše motive, sv. Krištofa, sv. Jurija, pohod in poklon sv. Treh kraljev, in zanimivosti, kakor sta sveta nedelja in mrtvaški ples. Ob mnogih zasilno poimenovanih mojstrih poznamo tudi imena s prepoznavnimi opusi, kakor so Janez Aquila, Janez Ljubljanski, Mojster Bolfgang. Njihova ustvarjalnost je bila vpeta v sočasno umetnostno snovanje subalpskega prostora, kjer so se od nekdaj prepletali slogovni vplivi severnih in južnih dežel.

Številne srednjeveške kiparske delavnice so z reliefi in s kipi skrbele za oltarno opremo. Križani, Marija z detetom in pietà sodijo med značilne nabožne motive. Najzgodnejše kiparske stvaritve preveva še romansko občutenje, glavnino del pa slogovno določa gotika, ki je ponekod na Kranjskem, na Štajerskem in na Koroškem izzvenevala še v 16. stoletju. Vrhunec gotskega kiparstva pri nas pomenijo umetnine ptujskogorske kiparske delavnice, ki jo v naši zbirki zastopata Lepa Madona in Pietà iz Podsrede.

Med izredno kvalitetna dela poznogotskega baroka sodijo Marija z detetom, Katarina in Magdalena iz Avč in izjemno ekspresivno razpelo iz Dramelj. Renesančno kiparstvo je predstavljeno z odlitkoma nagrobnika drugega ljubljanskega škofa Krištofa Ravbarja in reliefov Andrejevega oltarja iz Gornjega Gradu, delo Ožbalta Kittla.