Menu Shopping cart
Vaša košarica je prazna
Podprite nas
Stalna zbirka

1600–1700

Carl Ruthart

(Gdánsk, ok. 1630 – L'Aquila, ok. 1703)

Boj medvedov in lovskih psov
1667, olje, platno, 94 x 125 cm
sign. in dat. sp.: C: A / RVTHART / fecit 1667

NG S 2761, Narodna galerija, Ljubljana
Podoba kaže spopad psov s tremi rjavimi medvedi v divji skalnati pokrajini, ki spominja na naravo, kakršno je slikal Salvatore Rosa in so jo v 17. stoletju pogosto posnemali. Živali so bleščeče in čudovito natančno naslikane in dokazujejo, da je Ruthart potem, ko se je poglobil v delo flamskih animalistov, to motivno smer nadaljeval in izpopolnjeval še s študijem zooloških knjig.

Stanje: slikano na bolus.
Provenienca: zbirka grofov Attemsov, Slovenska Bistrica, do zaplembe 1945; v knjigi FZC vpisano na str. 205 pod št. 634I: "Prizor z medvedi in psi, 125 x 93 cm, 18. stol." Na hrbtni strani platna l. sp. s tušem: F. C. l11, na podokvirju l. zg.: 6341 in 185/92. – Izvršni svet Skupščine SR Slovenije predal 1986 Narodni galeriji v upravljanje.
Razstave: 1993, Ljubljana, št. 60.
Lit.: Zeri & Rozman, 1993, str. 27, 76-77, kat. št. 60, sl. 57.

Od manierizma k baroku

Čeprav v tem obdobju prevladujejo zgodnjebaročna uvožena dela in dela potujočih umetnikov, je 17. stoletje postavljalo temelje za prihodnost. Politične razmere so se nekoliko umirile, čeprav se je razdivjala tridesetletna vojna, in naročništvo se je začelo postopoma prebujati. Ključni dogodki so bili prihod jezuitov v Ljubljano, dejavnost polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja, predvsem njegove bakrorezne delavnice na gradu Bogenšperk, ob koncu stoletja pa je bila ustanovljena ljubljanska Academia operosorum. 

V 17. stoletju so kiparstvo na Slovenskem zaznamovali tako imenovani zlati oltarji. To so bili praviloma iz lesa izrezljani, bogato okrašeni polihromirani in pozlačeni oltarni nastavki s prav značilno hrustančevinasto ornamentiko, ki se je spremenila v vinsko trto z grozdi in prekrila arhitekturne člene in na koncu prerastla v akantovo listje, pod katerim so arhitekturne oblike povsem izginile. V nastanek zlatih oltarjev so bile vpletene različne likovne zvrsti: grafika, rezbarstvo, pozlatarstvo, slikarstvo. Nabožno slikarstvo prve polovice stoletja vsebuje še manieristične prvine, v drugi polovici se množijo tudi svetni motivi, zlasti žanr in plemiški portreti. Dela odsevajo predvsem severnjaške zgodnjebaročne vplive. 

Med vidnejše prišleke, ki so se s svojimi delavnicami udomačili na Kranjskem, sta se zapisala slikar in pozlatar Hans Georg Geiger von Geigerfeld v sredini stoletja, priseljen na Kranjsko iz osrednjealpskega prostora, in Flamec Almanach v tretji četrtini 17. stoletja, znan samo po vzdevku in gostujoč v naših krajih samo nekaj let. O Almanachovi izjemni produktivnosti in sposobnostih pričajo redka ohranjena dela, Valvasorjevi zapisi in plemiški zapuščinski inventarji.