Menu Shopping cart
Vaša košarica je prazna
Podprite nas
Stalna zbirka

1600–1700

Dama na trgu
(ok. 1650), olje, platno, 115,5 x 171 cm

NG S 2177, Narodna galerija, Ljubljana
Platni (kat. št. 80 in 81), ki sta pendanta, sta bili namenjeni za zasebnega naročnika kot okras neke obednice, sta pa varianti istega motiva. Na obeh vidimo leseno tržno mizo, stoječo na prostem, na njej pa so različni sadeži, medtem ko leži na tleh vsakovrstna povrtnina. Na prvi sliki gosposki par v spremstvu črnega služabnika in psička izbira sadeže, ki jih ponuja v nakup prodajalka. Na drugi sliki kupuje dama melono od dveh prodajalcev. Stavbe v ozadju so tipične za flamsko deželo. Sliki sta značilni za slikarstvo, ki je cvetelo v Antwerpnu v večjem delu 17. stoletja, ter kaže tržne prizore, pri tem pa povezuje figure in velika tihožitja različnih zvrsti (sadje, zelenjava, ribe, meso). Podobe te vrste sta navadno slikala po dva umetnika: eden je slikal figuralne dele, drugi pa je bil mojster tihožitij; tudi veliki slikarji so sodelovali pri delih take vrste.–Tule razstavljeni platni sta skromnejša primerka te slikarske produkcije in njuno avtorstvo še ni razrešeno. Ni izključeno, da gre v tem primeru tako pri figurah kot pri tihožitjih za delo iste roke. Poudariti moramo, da kažejo slike takih povrtnin in zlasti sadja mnogo skupnega z deli Jana van Kessla starejšega (1626–1679), ki je vodil zelo aktivno delavnico. – Deli smo datirali med leti 1650 in 1660. V svoji vrsti kažeta namreč napredno stopnjo, v kateri so realistični naglasi speljani v dekorativno smer. To potrjujejo tudi bogate, drage porcelanaste posode, v katere je nenaravno naloženo sadje na tržnih mizah. Landesmuseum Joanneum v Gradcu hrani sliki istega naslova in istih mer. Prodajalka sadja na trgu, o. pl., 115 x 171 cm, inv. št. 506 in 673, ki sta deli iste roke, kot jo najdemo na naših slikah (izključeno pa ni sodelovanje dveh slikarjev). Graški podobi povzemata isti model, vendar je ta v nadrobnostih močno spremenjen, zlasti kar zadeva figure in tihožitja.

Stanje: očiščeno 1988, Kemal Selmanović; poškodovana po vrnitvi z razstave 1989 (Brdo); 1997 restavrirano predrto platno in odrgnjena barvna plast, Kemal Selmanović.
Provenienca: neznana. Po drugi vojni v gradu Brdo pri Kranju; 1986 Izvršni svet Skupščine SR Slovenije dal v upravo Narodni galeriji.
Razstave: 1989, Ljubljana, št. 22 in 23.
Lit.: Zeri & Rozman, 1989, str. 47, kat. št. in sl. 22 in 23.

Od manierizma k baroku

Čeprav v tem obdobju prevladujejo zgodnjebaročna uvožena dela in dela potujočih umetnikov, je 17. stoletje postavljalo temelje za prihodnost. Politične razmere so se nekoliko umirile, čeprav se je razdivjala tridesetletna vojna, in naročništvo se je začelo postopoma prebujati. Ključni dogodki so bili prihod jezuitov v Ljubljano, dejavnost polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja, predvsem njegove bakrorezne delavnice na gradu Bogenšperk, ob koncu stoletja pa je bila ustanovljena ljubljanska Academia operosorum. 

V 17. stoletju so kiparstvo na Slovenskem zaznamovali tako imenovani zlati oltarji. To so bili praviloma iz lesa izrezljani, bogato okrašeni polihromirani in pozlačeni oltarni nastavki s prav značilno hrustančevinasto ornamentiko, ki se je spremenila v vinsko trto z grozdi in prekrila arhitekturne člene in na koncu prerastla v akantovo listje, pod katerim so arhitekturne oblike povsem izginile. V nastanek zlatih oltarjev so bile vpletene različne likovne zvrsti: grafika, rezbarstvo, pozlatarstvo, slikarstvo. Nabožno slikarstvo prve polovice stoletja vsebuje še manieristične prvine, v drugi polovici se množijo tudi svetni motivi, zlasti žanr in plemiški portreti. Dela odsevajo predvsem severnjaške zgodnjebaročne vplive. 

Med vidnejše prišleke, ki so se s svojimi delavnicami udomačili na Kranjskem, sta se zapisala slikar in pozlatar Hans Georg Geiger von Geigerfeld v sredini stoletja, priseljen na Kranjsko iz osrednjealpskega prostora, in Flamec Almanach v tretji četrtini 17. stoletja, znan samo po vzdevku in gostujoč v naših krajih samo nekaj let. O Almanachovi izjemni produktivnosti in sposobnostih pričajo redka ohranjena dela, Valvasorjevi zapisi in plemiški zapuščinski inventarji.