Menu Shopping cart
Vaša košarica je prazna
Podprite nas
Stalna zbirka

1600–1700

David z Goljatovo glavo
(17. stol.), olje, platno, 102 x 93 cm

NG S 2127, Narodna galerija, Ljubljana
Mladi judovski junak David je upodobljen s pračo v roki, ko polaga na kamnitno klado glavo velikana Goljata. Avtorstvo slike ostaja problematično. Slogovno je zelo blizu beneškemu slikarstvu poznega Cinquecenta in zgodnjega Seicenta, posebno kar zadeva oblikovanje oblačila in tip figure. Nakazuje pa se tudi odvisnost od emilijanskega slikarstva Seicenta zaradi elementov, ki dajo misliti na ferrarski izvir. Alberto Rizzi je hipotetično predlagal kot avtorja Costanza Catanija iz Ferrare (1602–1627), a ta misel pogreša natančnejše primerjave, dasi je še vedno najverjetnejša med vsemi dosedanjimi predlogi.

Stanje: slika je obrezana na vseh štirih straneh.
Restavrirano: 1992, Kemal Selmanović
Provenienca: neznana. FZC (?); po drugi vojni oprema rezidence maršala Tita v gradu Brdo pri Kranju; 1986 Izvršni svet Skupščine SR Slovenije dal v upravljanje Narodni galeriji.
Razstave: 1960, Ljubljana, št. 8; 1993, Ljubljana, št. 15.
Lit.: A. Cevc, Stari tuji, I, 1960, str. 19, kat. št. 8, sl. 4 (beneški slikar 16. stol.); Alb. Rizzi, 1970, str. 234 (delo 17. stol.); Alb. Rizzi, 1972, str. 132 (Francesco Costanzo Catanio (?)); Zeri & Rozman, 1993, str. 41, kat. št. 15, sl. 28.

Od manierizma k baroku

Čeprav v tem obdobju prevladujejo zgodnjebaročna uvožena dela in dela potujočih umetnikov, je 17. stoletje postavljalo temelje za prihodnost. Politične razmere so se nekoliko umirile, čeprav se je razdivjala tridesetletna vojna, in naročništvo se je začelo postopoma prebujati. Ključni dogodki so bili prihod jezuitov v Ljubljano, dejavnost polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja, predvsem njegove bakrorezne delavnice na gradu Bogenšperk, ob koncu stoletja pa je bila ustanovljena ljubljanska Academia operosorum. 

V 17. stoletju so kiparstvo na Slovenskem zaznamovali tako imenovani zlati oltarji. To so bili praviloma iz lesa izrezljani, bogato okrašeni polihromirani in pozlačeni oltarni nastavki s prav značilno hrustančevinasto ornamentiko, ki se je spremenila v vinsko trto z grozdi in prekrila arhitekturne člene in na koncu prerastla v akantovo listje, pod katerim so arhitekturne oblike povsem izginile. V nastanek zlatih oltarjev so bile vpletene različne likovne zvrsti: grafika, rezbarstvo, pozlatarstvo, slikarstvo. Nabožno slikarstvo prve polovice stoletja vsebuje še manieristične prvine, v drugi polovici se množijo tudi svetni motivi, zlasti žanr in plemiški portreti. Dela odsevajo predvsem severnjaške zgodnjebaročne vplive. 

Med vidnejše prišleke, ki so se s svojimi delavnicami udomačili na Kranjskem, sta se zapisala slikar in pozlatar Hans Georg Geiger von Geigerfeld v sredini stoletja, priseljen na Kranjsko iz osrednjealpskega prostora, in Flamec Almanach v tretji četrtini 17. stoletja, znan samo po vzdevku in gostujoč v naših krajih samo nekaj let. O Almanachovi izjemni produktivnosti in sposobnostih pričajo redka ohranjena dela, Valvasorjevi zapisi in plemiški zapuščinski inventarji.