Menu Shopping cart
Vaša košarica je prazna
Podprite nas
Stalna zbirka

1600–1700

Almanach

(deloval na Kranjskem v 2. pol. 17. stol.)

Deček s puranom
(3. čet. 17. stol.), olje, platno, 150,5 x 155 cm

NG S 3100, Narodna galerija, Ljubljana
Pred reduciranim ozadjem v pridušeno rjavih tonih sedi deček. Z levico objema purana, z desnico pa sega proti tlom po hrani, s katero ga pita. Dogodek se odvija najverjetneje na dvorišču kmečke hiše. V ozadju je na levi razpadajoča lesena kletka oziroma kokošnjak, iz katerega gleda kokošja glava, druga kokoš, bela s črnimi pegami, sedi na kletki. Za kletko je del razpadajočega opečnatega zidu. Iz temačnih tonov barvno izstopajo le rdeča barva puranove glave, dečkova modra jopica ter bela srajca. Pri dečku s puranom je slikar na zanimiv način predelal znani slikarski motiv o " pikolovskem " možu, ki tipa kokoš ( hennetaster ). Mladi hlapec se na naši sliki kratkočasi s povsem nekoristnim pitanjem purana, kajti kokoši ne potrebujejo človeške pomoči pri hranjenju niti pri valjenju jajc, zato si lahko njegovo zavzetost pri takšnem opravilu razlagamo tudi kot negativen komentar brezdelnosti in vdajanja pregrehi lenobe.

Stanje: Slika je bila podlepljena le ob robovih, napeta na nov podokvir, zaščitena z zaščitnim premazom in ponovno retuširana.
Restavrirano: 2001-2002, Kemal Selmanović
Provenienca: Narodna galerija je sliko iz zasebne lasti kupila leta 2001.
Razstave: Almanach in slikarstvo druge polovice 17. stoletja na Kranjskem, Narodna galerija 2005; Povzeto po razstavnem katalogu Almanach in slikarstvo druge polovice 17. stoletja na Kranjskem, Založba ZRC SAZU
Lit: ZERI 1983, P. 76 ( Almanach ); Cevc 1987, p. 44 ( Almanach ); ZERI, ROZMAN 1989, p. 54 ( Almanach ); Cevc 1989, p. 203, repr. p. 197 ( Almanach ); LUBEJ 1997a, p. 44 ( Almanach ); ZERI, ROZMAN 1997a, p. 144 ( Almanach ); ZERI, ROZMAN 2000, p. 146 ( Almanach ); TAVOLA 2000, pp. 110, 111, repr. 144 ( Almanach ); TAVOLA 2001, p. 183 ( Almanach ); BREŠČAK 2002, p.293 ( Almanach ); TAVOLA 2002, pp. 184, 191, repr. p. 186 ( Almanach ); Federico Cavalieri v Ritratto 2002, p. 260 ( Almanach ); MIHELJ 2003, p. 275 ( Almanach )

Od manierizma k baroku

Čeprav v tem obdobju prevladujejo zgodnjebaročna uvožena dela in dela potujočih umetnikov, je 17. stoletje postavljalo temelje za prihodnost. Politične razmere so se nekoliko umirile, čeprav se je razdivjala tridesetletna vojna, in naročništvo se je začelo postopoma prebujati. Ključni dogodki so bili prihod jezuitov v Ljubljano, dejavnost polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja, predvsem njegove bakrorezne delavnice na gradu Bogenšperk, ob koncu stoletja pa je bila ustanovljena ljubljanska Academia operosorum. 

V 17. stoletju so kiparstvo na Slovenskem zaznamovali tako imenovani zlati oltarji. To so bili praviloma iz lesa izrezljani, bogato okrašeni polihromirani in pozlačeni oltarni nastavki s prav značilno hrustančevinasto ornamentiko, ki se je spremenila v vinsko trto z grozdi in prekrila arhitekturne člene in na koncu prerastla v akantovo listje, pod katerim so arhitekturne oblike povsem izginile. V nastanek zlatih oltarjev so bile vpletene različne likovne zvrsti: grafika, rezbarstvo, pozlatarstvo, slikarstvo. Nabožno slikarstvo prve polovice stoletja vsebuje še manieristične prvine, v drugi polovici se množijo tudi svetni motivi, zlasti žanr in plemiški portreti. Dela odsevajo predvsem severnjaške zgodnjebaročne vplive. 

Med vidnejše prišleke, ki so se s svojimi delavnicami udomačili na Kranjskem, sta se zapisala slikar in pozlatar Hans Georg Geiger von Geigerfeld v sredini stoletja, priseljen na Kranjsko iz osrednjealpskega prostora, in Flamec Almanach v tretji četrtini 17. stoletja, znan samo po vzdevku in gostujoč v naših krajih samo nekaj let. O Almanachovi izjemni produktivnosti in sposobnostih pričajo redka ohranjena dela, Valvasorjevi zapisi in plemiški zapuščinski inventarji.