Menu Shopping cart
Vaša košarica je prazna
Podprite nas
Stalna zbirka

1600–1700

Giovanni Stefano Danedi

(Treviglio, 1618? − Milano, 1690)

Jezus umiva noge apostolom
olje, platno, 130 x 221 cm

ZD S 1997062, Restavratorski center, ZVKDS, Ljubljana
Slika je krasila cerkveno kapelo ali samostansko dvorano nekje v Milanu ali v neposredni okolici. Vsebinsko se opira na evangelijsko zgodbo: Kristus umiva apostolom noge, zadaj pa pripravljajo mizo za zadnjo večerjo. Tipi figur in kompozicija kažejo značilnosti zrelega lombardskega Seicenta, nekatere detajle, posebno Kristusovo postavo, pa je mogoče povezati s slikarjem Pierom Francescom Mazzucchellijem, imenovanim Morazzone. Atribucijo Giovanniju Stefanu Danediju, imenovanemu Montalto, je 1992 ustno predlagal Marco Bona Castellotti, potrdile pa so jo primerjave z nespornimi deli tega slikarja. Podoba spada v zreli čas Danedijevega življenja in dela.

Restavrirano: 1986, Restavratorski center, Miha Pirnat
Provenienca: neznana. FZC, okoli 1945; Zavod za spomeniško varstvo LRS, Ljubljana, okoli 1951.
Razstave: 1993, Ljubljana, št. 22.
Lit.: Zeri & Rozman, 1993, str. 46-47, kat. št. 22, sl. 19; Marco Bona Castellotti, Lubiana: Tele a sorpresa in Slovenia, Il sole – 24 ore, Torino, 16. 5. 1993, str. 28 (mojster, ki je delal v krogu Stefana Montalta).

Od manierizma k baroku

Čeprav v tem obdobju prevladujejo zgodnjebaročna uvožena dela in dela potujočih umetnikov, je 17. stoletje postavljalo temelje za prihodnost. Politične razmere so se nekoliko umirile, čeprav se je razdivjala tridesetletna vojna, in naročništvo se je začelo postopoma prebujati. Ključni dogodki so bili prihod jezuitov v Ljubljano, dejavnost polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja, predvsem njegove bakrorezne delavnice na gradu Bogenšperk, ob koncu stoletja pa je bila ustanovljena ljubljanska Academia operosorum. 

V 17. stoletju so kiparstvo na Slovenskem zaznamovali tako imenovani zlati oltarji. To so bili praviloma iz lesa izrezljani, bogato okrašeni polihromirani in pozlačeni oltarni nastavki s prav značilno hrustančevinasto ornamentiko, ki se je spremenila v vinsko trto z grozdi in prekrila arhitekturne člene in na koncu prerastla v akantovo listje, pod katerim so arhitekturne oblike povsem izginile. V nastanek zlatih oltarjev so bile vpletene različne likovne zvrsti: grafika, rezbarstvo, pozlatarstvo, slikarstvo. Nabožno slikarstvo prve polovice stoletja vsebuje še manieristične prvine, v drugi polovici se množijo tudi svetni motivi, zlasti žanr in plemiški portreti. Dela odsevajo predvsem severnjaške zgodnjebaročne vplive. 

Med vidnejše prišleke, ki so se s svojimi delavnicami udomačili na Kranjskem, sta se zapisala slikar in pozlatar Hans Georg Geiger von Geigerfeld v sredini stoletja, priseljen na Kranjsko iz osrednjealpskega prostora, in Flamec Almanach v tretji četrtini 17. stoletja, znan samo po vzdevku in gostujoč v naših krajih samo nekaj let. O Almanachovi izjemni produktivnosti in sposobnostih pričajo redka ohranjena dela, Valvasorjevi zapisi in plemiški zapuščinski inventarji.