Menu Shopping cart
Vaša košarica je prazna
Podprite nas
Stalna zbirka

1600–1700

Felice Ficherelli

(San Gimignano, 1603 – Firence, 1660)

Kleopatrin samomor
(sr. 17. stol.), olje, platno, 86,5 x 71 cm

NG S 3034, Narodna galerija, Ljubljana
Slika kaže Kleopatro, zadnjo egipčansko kraljico, ki je zapeljala triumvira Marka Antonija. Ko je ta po izgubljeni bitki pri Akciju leta 31. pr. Kr. storil samomor, si je Kleopatra v strahu pred Oktavijanom izbrala lažjo smrt – na prsi si je pritisnila gada. Na sliki jo vidimo tik po piku strupene kače. Slog je zelo značilen za florentinski Seicento in temelji na slikarskem načinu Francesca Furinija. Toda tipologija in psihološki naglas govorita za roko Feliceja Ficherellija. Podoba pripada njegovi zadnji dobi, kar potrjuje tudi Francesca Baldassari (ustno sporočilo Danielu Benatiju).

Provenienca: dr. Izidor Cankar, umetnostni zgodovinar in veleposlanik Jugoslavije v Argentini, je sliko kupil kot delo Dossa Dossija v "Galeria de Don Lorenzo Pellerano" v Buenos Airesu, dne 22. aprila 1937, št. kat. 688. – Leta 1978 posojeno Izvršnemu svetu Skupščine SR Slovenije za opremo gradu Brdo pri Kranju. Narodna galerija kupila sliko od Cankarjeve hčerke dr. Veronike Cankar, dne 30. 3. 1994.
Razstave: 1960, Ljubljana, št. 21; 1993, Ljubljana, št. 14.
Lit.: A. Cevc, Stari tuji, I, 1960, str. 21, kat. št. 21, sl. 13 (Francesco Furini); Zeri & Rozman, 1993, str. 40, kat. št. 14, sl. 13.

Od manierizma k baroku

Čeprav v tem obdobju prevladujejo zgodnjebaročna uvožena dela in dela potujočih umetnikov, je 17. stoletje postavljalo temelje za prihodnost. Politične razmere so se nekoliko umirile, čeprav se je razdivjala tridesetletna vojna, in naročništvo se je začelo postopoma prebujati. Ključni dogodki so bili prihod jezuitov v Ljubljano, dejavnost polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja, predvsem njegove bakrorezne delavnice na gradu Bogenšperk, ob koncu stoletja pa je bila ustanovljena ljubljanska Academia operosorum. 

V 17. stoletju so kiparstvo na Slovenskem zaznamovali tako imenovani zlati oltarji. To so bili praviloma iz lesa izrezljani, bogato okrašeni polihromirani in pozlačeni oltarni nastavki s prav značilno hrustančevinasto ornamentiko, ki se je spremenila v vinsko trto z grozdi in prekrila arhitekturne člene in na koncu prerastla v akantovo listje, pod katerim so arhitekturne oblike povsem izginile. V nastanek zlatih oltarjev so bile vpletene različne likovne zvrsti: grafika, rezbarstvo, pozlatarstvo, slikarstvo. Nabožno slikarstvo prve polovice stoletja vsebuje še manieristične prvine, v drugi polovici se množijo tudi svetni motivi, zlasti žanr in plemiški portreti. Dela odsevajo predvsem severnjaške zgodnjebaročne vplive. 

Med vidnejše prišleke, ki so se s svojimi delavnicami udomačili na Kranjskem, sta se zapisala slikar in pozlatar Hans Georg Geiger von Geigerfeld v sredini stoletja, priseljen na Kranjsko iz osrednjealpskega prostora, in Flamec Almanach v tretji četrtini 17. stoletja, znan samo po vzdevku in gostujoč v naših krajih samo nekaj let. O Almanachovi izjemni produktivnosti in sposobnostih pričajo redka ohranjena dela, Valvasorjevi zapisi in plemiški zapuščinski inventarji.