Menu Shopping cart
Vaša košarica je prazna
Podprite nas
Stalna zbirka

1600–1700

Frans Francken II.

(Antwerpen, 1581–1642)

Mariji z detetom strežeta angela
(ok. 1620), olje, les, 47,2 x 56,3 cm

NG S 811, Narodna galerija, Ljubljana
Slika je sestavljena iz dveh delov. Na osrednjem, ki je naslikan z več barvami, je Marija z detetom v pokrajini; strežeta jima angela, od katerih eden podaja pladenj s sadjem. Okrog tega prizora je v tehniki grisaille naslikan navidezen okvir z različnimi prizori, ki v smeri urinega kazalca kažejo Poklon pastirjev, Sv. tri kralje pred Herodom, Poklon Sv. treh kraljev in Beg v Egipt. V štirih vogalih navideznega okvirja so naslikane grafike s štirimi evangelisti, ki jih določajo imena in ustrezni simbolični atributi: v smeri urinega kazalca se zvrstijo, začenši zgoraj levo, Janez, Luka, Marko in Matej. Motiv osrednjega prizora je značilen za umetnost protireformacije in je povezan z zgodbo o begu v Egipt. Slog slike je tipičen za Fransa II. Franckna in njegovo delavnico in jo je mogoče datirati okrog 1620. Znane so tudi druge slike Fransa II. Franckna, ki z večjimi ali manjšimi variantami kažejo enak okvir v tehniki grisaille. Ena teh verzij, ki kaže v sredini Marijo z detetom v pokrajini, je bila v zbirki Erika Alporta, o. les, 41,9 x 53,3 cm, prodana na dražbi Christie's v Londonu dne 21. julija 1972, št. 116, kot delo Fransa II. Franckna in Jana van Kessla; druga verzija, ki prav tako kaže Marijo z detetom v pokrajini, o. les, 51 x 63,5 cm, je bila 1980 naprodaj v Londonu; tretjo, Alegorijo odpovedi Karla V. prestolu, o. les, 55,2 x 43,2 cm in s prizori Kristusovega življenja na okvirju, so tudi prodajali v Londonu, Chaucer Fine Arts Inc., 24. 11. do 23. 12. 1983, kat. št. 2. Take verzije kažejo, da so pri njih sodelovali pomočniki in sodelavci, vendar so drugi kot tisti, ki so pomagali izdelati našo sliko.

Restavrirano: 1960, Zavod za spomeniško varstvo LRS, Ljubljana
Provenienca: Janez Hradecky (?); Narodni muzej, Ljubljana, do leta 1934 (inv. št. 2954; van Balen); Narodna galerija, Ljubljana, stara inv. št. 106 (delo 18. stol.).
Razstave: 1960, Ljubljana, št. 100; 1983, Ljubljana, št. 88.
Lit.: Vodnik po zbirkah Narodnega muzeja v Ljubljani: Kulturno zgodovinski del, Ljubljana 1931, str. 106 (nemški slikar 16. stol.; besedilo F. Stele); A. Cevc, Stari tuji, I, 1960, str. 39, kat. št.100, sl. 47 (atribucija H. Gersona iz Haaga); Zeri [& Rozman], 1983, str. 73, kat. št. 88, sl. 86.

Od manierizma k baroku

Čeprav v tem obdobju prevladujejo zgodnjebaročna uvožena dela in dela potujočih umetnikov, je 17. stoletje postavljalo temelje za prihodnost. Politične razmere so se nekoliko umirile, čeprav se je razdivjala tridesetletna vojna, in naročništvo se je začelo postopoma prebujati. Ključni dogodki so bili prihod jezuitov v Ljubljano, dejavnost polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja, predvsem njegove bakrorezne delavnice na gradu Bogenšperk, ob koncu stoletja pa je bila ustanovljena ljubljanska Academia operosorum. 

V 17. stoletju so kiparstvo na Slovenskem zaznamovali tako imenovani zlati oltarji. To so bili praviloma iz lesa izrezljani, bogato okrašeni polihromirani in pozlačeni oltarni nastavki s prav značilno hrustančevinasto ornamentiko, ki se je spremenila v vinsko trto z grozdi in prekrila arhitekturne člene in na koncu prerastla v akantovo listje, pod katerim so arhitekturne oblike povsem izginile. V nastanek zlatih oltarjev so bile vpletene različne likovne zvrsti: grafika, rezbarstvo, pozlatarstvo, slikarstvo. Nabožno slikarstvo prve polovice stoletja vsebuje še manieristične prvine, v drugi polovici se množijo tudi svetni motivi, zlasti žanr in plemiški portreti. Dela odsevajo predvsem severnjaške zgodnjebaročne vplive. 

Med vidnejše prišleke, ki so se s svojimi delavnicami udomačili na Kranjskem, sta se zapisala slikar in pozlatar Hans Georg Geiger von Geigerfeld v sredini stoletja, priseljen na Kranjsko iz osrednjealpskega prostora, in Flamec Almanach v tretji četrtini 17. stoletja, znan samo po vzdevku in gostujoč v naših krajih samo nekaj let. O Almanachovi izjemni produktivnosti in sposobnostih pričajo redka ohranjena dela, Valvasorjevi zapisi in plemiški zapuščinski inventarji.