Menu Shopping cart
Vaša košarica je prazna
Podprite nas
Stalna zbirka

1600–1700

Pieter Mulier

(Haarlem, 1637 – Milano, 1701)

Nevihta na morju
olje, platno, 158 x 288 cm

ZD S 2001088, Slovenska akademija znanosti in umetnosti
Slika je ena najbolj monumentalnih stvaritev Pietra Tempesta kot slikarja marin. Izredna spretnost v upodabljanju tako razburkanih voda kot nevihtnega neba se kaže tu v vrsti motivov zlasti z luminističnega stališča. Posebej učinkovito je naslikano nebo, ki se v sredini odpira med oblaki najrazličnejših oblik. Našo sliko lahko primerjamo s podobnimi primerki v Galleria Doria Pamphilj v Rimu, v Galleria Estense v Modeni in v Collezione Borromeo na Isola Bella na Lago Maggiore.

Restavrirano: 1960, Zavod za spomeniško varstvo LRS, Ljubljana
Provenienca: neznana. FZC, 1945; posojeno SAZU za opremo pisarn.
Razstave: 1960, Ljubljana, št. 103; 1983, Ljubljana, št. 17.
Lit.: A. Cevc, Stari tuji, I, 1960, str. 39, kat. št. 103 (holandski slikar 17. stoletja); Zeri [& Rozman], 1983, str. 30, kat. št. 17, sl. 18.

Od manierizma k baroku

Čeprav v tem obdobju prevladujejo zgodnjebaročna uvožena dela in dela potujočih umetnikov, je 17. stoletje postavljalo temelje za prihodnost. Politične razmere so se nekoliko umirile, čeprav se je razdivjala tridesetletna vojna, in naročništvo se je začelo postopoma prebujati. Ključni dogodki so bili prihod jezuitov v Ljubljano, dejavnost polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja, predvsem njegove bakrorezne delavnice na gradu Bogenšperk, ob koncu stoletja pa je bila ustanovljena ljubljanska Academia operosorum. 

V 17. stoletju so kiparstvo na Slovenskem zaznamovali tako imenovani zlati oltarji. To so bili praviloma iz lesa izrezljani, bogato okrašeni polihromirani in pozlačeni oltarni nastavki s prav značilno hrustančevinasto ornamentiko, ki se je spremenila v vinsko trto z grozdi in prekrila arhitekturne člene in na koncu prerastla v akantovo listje, pod katerim so arhitekturne oblike povsem izginile. V nastanek zlatih oltarjev so bile vpletene različne likovne zvrsti: grafika, rezbarstvo, pozlatarstvo, slikarstvo. Nabožno slikarstvo prve polovice stoletja vsebuje še manieristične prvine, v drugi polovici se množijo tudi svetni motivi, zlasti žanr in plemiški portreti. Dela odsevajo predvsem severnjaške zgodnjebaročne vplive. 

Med vidnejše prišleke, ki so se s svojimi delavnicami udomačili na Kranjskem, sta se zapisala slikar in pozlatar Hans Georg Geiger von Geigerfeld v sredini stoletja, priseljen na Kranjsko iz osrednjealpskega prostora, in Flamec Almanach v tretji četrtini 17. stoletja, znan samo po vzdevku in gostujoč v naših krajih samo nekaj let. O Almanachovi izjemni produktivnosti in sposobnostih pričajo redka ohranjena dela, Valvasorjevi zapisi in plemiški zapuščinski inventarji.