Menu Shopping cart
Vaša košarica je prazna
Podprite nas
PISAVA
VELIKOST

CTRL+ ZA POVEČAVO
CTRL- ZA POMANJŠAVO

VELIKE/MALE
STIL
Stalna zbirka

1600–1700

Luca Giordano

(Neapelj, 1634 – 1705)

Priklenjeni Prometej
(ok. 1666), olje, platno, 124 x 99 cm

NG S 2017, Narodna galerija, Ljubljana
Titanov sin Prometej je bogovom ukradel ogenj in ga podaril ljudem, s čimer jim je olajšal življenje. Zevs se je zbal, da se bodo ljudje prevzeli, zato jim je poslal nadloge, Prometeja pa dal za kazen prikleniti na skale Kavkaza. Vsak dan mu je Zevsov orel skljuval jetra, ki so nato spet zrasla. Prometeja je rešil Heraklej.
Podoba kaže Prometeja, ki mu orel kljuje jetra. V gibu roke z razkrečenimi prsti sta močno izraženi groza in bolečina trpečega. Slogovno je ta mogočna figura dokaj tipična za Luca Giordana. Mnogo je podobnosti s sliko Sv. Mihaela v dunajskem Kunsthistorisches Museumu (št. 350), kar kaže na isti čas nastanka. Dunajska slika je bila svoj čas z nekim napisom, ki zdaj ni več berljiv, datirana 1666, verjetno pa je, kakor tudi naš Prometej, nastala kakšno leto poprej.

Provenienca: Globočnik, Ljubljana; sliko je zasebnik iz Ljubljane kupil 1946 in jo 1984 prodal Narodni galeriji. Na hrbtni strani platna je napis v latinici in gotici: pinx: / Lucas Giordano geb. 1632 / + 1705 zu Neapel. Schüler seines Vaters / Antonio, des G. Ribera u. P. Berettini.
Razstave: 1993, Ljubljana, št. 30.
Lit.: Zeri & Rozman, 1993, str. 51-52, kat. št. 30, sl. 29.

Od manierizma k baroku
Čeprav v tem obdobju prevladujejo zgodnjebaročna uvožena dela in dela potujočih umetnikov, je 17. stoletje postavljalo temelje za prihodnost. Politične razmere so se nekoliko umirile, čeprav se je razdivjala tridesetletna vojna, in naročništvo se je začelo postopoma prebujati. Ključni dogodki so bili prihod jezuitov v Ljubljano, dejavnost polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja, predvsem njegove bakrorezne delavnice na gradu Bogenšperk, ob koncu stoletja pa je bila ustanovljena ljubljanska Academia operosorum. 

V 17. stoletju so kiparstvo na Slovenskem zaznamovali tako imenovani zlati oltarji. To so bili praviloma iz lesa izrezljani, bogato okrašeni polihromirani in pozlačeni oltarni nastavki s prav značilno hrustančevinasto ornamentiko, ki se je spremenila v vinsko trto z grozdi in prekrila arhitekturne člene in na koncu prerastla v akantovo listje, pod katerim so arhitekturne oblike povsem izginile. V nastanek zlatih oltarjev so bile vpletene različne likovne zvrsti: grafika, rezbarstvo, pozlatarstvo, slikarstvo. Nabožno slikarstvo prve polovice stoletja vsebuje še manieristične prvine, v drugi polovici se množijo tudi svetni motivi, zlasti žanr in plemiški portreti. Dela odsevajo predvsem severnjaške zgodnjebaročne vplive. 

Med vidnejše prišleke, ki so se s svojimi delavnicami udomačili na Kranjskem, sta se zapisala slikar in pozlatar Hans Georg Geiger von Geigerfeld v sredini stoletja, priseljen na Kranjsko iz osrednjealpskega prostora, in Flamec Almanach v tretji četrtini 17. stoletja, znan samo po vzdevku in gostujoč v naših krajih samo nekaj let. O Almanachovi izjemni produktivnosti in sposobnostih pričajo redka ohranjena dela, Valvasorjevi zapisi in plemiški zapuščinski inventarji.