Menu Shopping cart
Vaša košarica je prazna
Podprite nas
PISAVA
VELIKOST

CTRL+ ZA POVEČAVO
CTRL- ZA POMANJŠAVO

VELIKE/MALE
STIL
Stalna zbirka

1600–1700

Eberhart Keilhau

(Helsingør, 1624 − Rim, 1687)

Starka z otrokom, Alegorija “Okusa“ (?)
olje, platno, 73 x 58 cm

N 8624, ZD S 1997056, Narodni muzej Slovenije
Starka drži v naročju kostanje, približuje se ji deklica; najbrž bi rada dobila kakšen kostanj. Figuri sta povzeti po Keilhauovi sliki starca in mladega moža, ki je bila svoj čas v zbirki Sabatello v Rimu. Naši osebi sta aranžirani skoraj mehanično, kar vzbuja misel, da je slika nastala v delavnici po prirejenih mojstrovih vzorcih. Ni izključeno, da spada v serijo peterih čutov in da predstavlja čut okusa.

Restavrirano: 1960, Zavod za spomeniško varstvo LRS, Ljubljana
Provenienca: neznana. Na hrbtni strani je na originalnem platnu (danes prekritem s podvojenim platnom) napis: Murillo Original Collection Cardinal Fuhr. – Federalni zbirni center, okoli 1945.
Razstave: 1960, Ljubljana, št. 31; 1993, Ljubljana, št. 25.
Lit.: A. Cevc, Stari tuji, I, 1960, str. 23, kat. št. 31 (Monsu Bernardo (?), atribucija Grga Gamulina, Zagreb); M. Heimbürger, Bernardo Keilhau detto Monsu Bernardo, Roma 1988, str. 222, kat. št. in sl. 138; Zeri & Rozman, 1993, str. 48-49, kat. št. 25, sl. 27.

Od manierizma k baroku
Čeprav v tem obdobju prevladujejo zgodnjebaročna uvožena dela in dela potujočih umetnikov, je 17. stoletje postavljalo temelje za prihodnost. Politične razmere so se nekoliko umirile, čeprav se je razdivjala tridesetletna vojna, in naročništvo se je začelo postopoma prebujati. Ključni dogodki so bili prihod jezuitov v Ljubljano, dejavnost polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja, predvsem njegove bakrorezne delavnice na gradu Bogenšperk, ob koncu stoletja pa je bila ustanovljena ljubljanska Academia operosorum. 

V 17. stoletju so kiparstvo na Slovenskem zaznamovali tako imenovani zlati oltarji. To so bili praviloma iz lesa izrezljani, bogato okrašeni polihromirani in pozlačeni oltarni nastavki s prav značilno hrustančevinasto ornamentiko, ki se je spremenila v vinsko trto z grozdi in prekrila arhitekturne člene in na koncu prerastla v akantovo listje, pod katerim so arhitekturne oblike povsem izginile. V nastanek zlatih oltarjev so bile vpletene različne likovne zvrsti: grafika, rezbarstvo, pozlatarstvo, slikarstvo. Nabožno slikarstvo prve polovice stoletja vsebuje še manieristične prvine, v drugi polovici se množijo tudi svetni motivi, zlasti žanr in plemiški portreti. Dela odsevajo predvsem severnjaške zgodnjebaročne vplive. 

Med vidnejše prišleke, ki so se s svojimi delavnicami udomačili na Kranjskem, sta se zapisala slikar in pozlatar Hans Georg Geiger von Geigerfeld v sredini stoletja, priseljen na Kranjsko iz osrednjealpskega prostora, in Flamec Almanach v tretji četrtini 17. stoletja, znan samo po vzdevku in gostujoč v naših krajih samo nekaj let. O Almanachovi izjemni produktivnosti in sposobnostih pričajo redka ohranjena dela, Valvasorjevi zapisi in plemiški zapuščinski inventarji.