Menu Shopping cart
Vaša košarica je prazna
Podprite nas
Stalna zbirka

1600–1700

Peter van Kessel

(Antwerpen, ? – Ratzeburg, 1668)

Raki, ustreljene ptice in zelenjava
olje, platno, 87 x 119,5 cm
sign. na levem robu kamnitne mize: P. V. KESSEL. F

N 13042, ZD S 1997059, Narodni muzej Slovenije
Po kamnitni mizi so razpostavljeni glinen bokal s plemiškim grbom in na levi nedoločljiva povrtnina, dve sloki, sir, stebla pora. Na siru stoji pladenj s kupom rečnih rakov; na desni sta med kitama česna in čebule obešena dva racaka. Slika, signirana na okrajku mize na levi strani, se serijsko ne vključuje med druga na Slovenskem ohranjena Kesslova dela. Njen morebitni ikonografski pomen še čaka na osvetlitev.

Restavrirano: po drugi svetovni vojni Čoro Škodlar; 1987 očistil Kemal Selmanović
Provenienca: zbirka grofov Attemsov, Slovenska Bistrica; zaplenjeno 1945; FZC, 1945 (inventarna knjiga FZC, zap. št. 6379); od 1959 do 1989 posojeno Dolenjskemu muzeju, Novo mesto, od 1989 dalje Narodni galeriji, Ljubljana.
Razstave: 1989, Ljubljana, št. 30.
Lit.: Zeri & Rozman, 1989, str. 52, kat. št. in sl. 30.

Od manierizma k baroku

Čeprav v tem obdobju prevladujejo zgodnjebaročna uvožena dela in dela potujočih umetnikov, je 17. stoletje postavljalo temelje za prihodnost. Politične razmere so se nekoliko umirile, čeprav se je razdivjala tridesetletna vojna, in naročništvo se je začelo postopoma prebujati. Ključni dogodki so bili prihod jezuitov v Ljubljano, dejavnost polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja, predvsem njegove bakrorezne delavnice na gradu Bogenšperk, ob koncu stoletja pa je bila ustanovljena ljubljanska Academia operosorum. 

V 17. stoletju so kiparstvo na Slovenskem zaznamovali tako imenovani zlati oltarji. To so bili praviloma iz lesa izrezljani, bogato okrašeni polihromirani in pozlačeni oltarni nastavki s prav značilno hrustančevinasto ornamentiko, ki se je spremenila v vinsko trto z grozdi in prekrila arhitekturne člene in na koncu prerastla v akantovo listje, pod katerim so arhitekturne oblike povsem izginile. V nastanek zlatih oltarjev so bile vpletene različne likovne zvrsti: grafika, rezbarstvo, pozlatarstvo, slikarstvo. Nabožno slikarstvo prve polovice stoletja vsebuje še manieristične prvine, v drugi polovici se množijo tudi svetni motivi, zlasti žanr in plemiški portreti. Dela odsevajo predvsem severnjaške zgodnjebaročne vplive. 

Med vidnejše prišleke, ki so se s svojimi delavnicami udomačili na Kranjskem, sta se zapisala slikar in pozlatar Hans Georg Geiger von Geigerfeld v sredini stoletja, priseljen na Kranjsko iz osrednjealpskega prostora, in Flamec Almanach v tretji četrtini 17. stoletja, znan samo po vzdevku in gostujoč v naših krajih samo nekaj let. O Almanachovi izjemni produktivnosti in sposobnostih pričajo redka ohranjena dela, Valvasorjevi zapisi in plemiški zapuščinski inventarji.