Menu Shopping cart
Vaša košarica je prazna
Podprite nas
Stalna zbirka

1600–1700

Gregorio Lazzarini, pripisano

(Benetke, 1655 − Villa d’Adige, 1730)

Rinaldo in Armida
(ok. 1690), olje, platno, 121 x 161 cm

NG S 3057, Narodna galerija, Ljubljana
Zob časa je neusmiljen, a tu se je ustavil: ta izvrstna umetnina je ostala takšna, kakršno je zapustil umetnik. Neprimerna ljubezen med čarovnico muslimanko in krščanskim vitezom, opevana v Tassovem Osvobojenem Jeruzalemu, je bila v baroku priljubljen likovni motiv, še zlasti pa v hedonističnem beneškem okolju, kjer sta se prepletala zahod in orient. Lazzarini je kot eden glavnih predstavnikov beneškega slikarstva svojega časa slovel po barvni zračnosti in po izjemni eleganci naslikanih figur. Z erotiko prežeti par v pravljičnem vrtu je naslikan s pretanjeno čutnostjo, zato se je tudi telo bojevnika rokokojsko feminiziralo. Dopolnilo zgodbe je amoret, ki personificira ljubezen in poskuša odvrniti ljubimca od pogleda v zrcalo, s katerim ga omamlja povsem gola čarodejka. Toda oborožena tovariša »izgubljenega« Rinalda, skrita v grmovju, napovedujeta skorajšnji konec te začarane idile. 

Literatura: Sto umetnin Narodne galerije, Narodna galerija, Ljubljana 2017

Od manierizma k baroku

Čeprav v tem obdobju prevladujejo zgodnjebaročna uvožena dela in dela potujočih umetnikov, je 17. stoletje postavljalo temelje za prihodnost. Politične razmere so se nekoliko umirile, čeprav se je razdivjala tridesetletna vojna, in naročništvo se je začelo postopoma prebujati. Ključni dogodki so bili prihod jezuitov v Ljubljano, dejavnost polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja, predvsem njegove bakrorezne delavnice na gradu Bogenšperk, ob koncu stoletja pa je bila ustanovljena ljubljanska Academia operosorum. 

V 17. stoletju so kiparstvo na Slovenskem zaznamovali tako imenovani zlati oltarji. To so bili praviloma iz lesa izrezljani, bogato okrašeni polihromirani in pozlačeni oltarni nastavki s prav značilno hrustančevinasto ornamentiko, ki se je spremenila v vinsko trto z grozdi in prekrila arhitekturne člene in na koncu prerastla v akantovo listje, pod katerim so arhitekturne oblike povsem izginile. V nastanek zlatih oltarjev so bile vpletene različne likovne zvrsti: grafika, rezbarstvo, pozlatarstvo, slikarstvo. Nabožno slikarstvo prve polovice stoletja vsebuje še manieristične prvine, v drugi polovici se množijo tudi svetni motivi, zlasti žanr in plemiški portreti. Dela odsevajo predvsem severnjaške zgodnjebaročne vplive. 

Med vidnejše prišleke, ki so se s svojimi delavnicami udomačili na Kranjskem, sta se zapisala slikar in pozlatar Hans Georg Geiger von Geigerfeld v sredini stoletja, priseljen na Kranjsko iz osrednjealpskega prostora, in Flamec Almanach v tretji četrtini 17. stoletja, znan samo po vzdevku in gostujoč v naših krajih samo nekaj let. O Almanachovi izjemni produktivnosti in sposobnostih pričajo redka ohranjena dela, Valvasorjevi zapisi in plemiški zapuščinski inventarji.