Menu Shopping cart
Vaša košarica je prazna
Podprite nas
Stalna zbirka

1600–1700

Tankred krsti Klorindo
(17. stol.), olje, platno, 107 x 181 cm

NG S 1530, Narodna galerija, Ljubljana
Upodobljeni motiv temelji na slovečem odlomku epa Gerusalemme liberata pesnika Torquata Tassa, ki so ga v 17. stoletju v Italiji vsi poznali in občudovali. V XII. spevu (65–69) krščanski junak Tankred prepozna neverno Klorindo; ranil jo je v bojnem spopadu, nato pa jo je krstil z vodo, ki jo je v šlemu prinesel od studenca. Posebno Tankredova figura kaže mnogo skupnega z umetnostjo Giovannija Lanfranca, po drugi strani pa ne manjka odsevov Guercina in drugih bolonjskih slikarjev 17. stoletja. Avtorja te slike ugledne kvalitete velja iskati med emilijanskimi mojstri med leti 1640–1660, toda vsa dosedanja hipotetično predlagana slikarska imena nas še ne prepričajo. Ozadje s somračnim nebom, ki daje sliki "romantičen" pridih, ni originalno, saj je doživelo poznejše posege in dodatke. Svetloba večernega somraka ne ustreza svetlobnemu viru, ki modelira figuri.

Stanje: preslikano nebo.
Restavrirano: 1960, Zavod za spomeniško varstvo LRS, Ljubljana
Provenienca: neznana. FZC, 1945.
Razstave: 1960, Ljubljana, št. 30; 1993, Ljubljana, št. 16.
Lit.: A. Cevc, Stari tuji, I, 1960, str. 23, kat. št. 30 (Pier Francesco Mola (?)); Zeri & Rozman, 1993, str. 41, kat. št. 16, sl. 26.

Od manierizma k baroku

Čeprav v tem obdobju prevladujejo zgodnjebaročna uvožena dela in dela potujočih umetnikov, je 17. stoletje postavljalo temelje za prihodnost. Politične razmere so se nekoliko umirile, čeprav se je razdivjala tridesetletna vojna, in naročništvo se je začelo postopoma prebujati. Ključni dogodki so bili prihod jezuitov v Ljubljano, dejavnost polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja, predvsem njegove bakrorezne delavnice na gradu Bogenšperk, ob koncu stoletja pa je bila ustanovljena ljubljanska Academia operosorum. 

V 17. stoletju so kiparstvo na Slovenskem zaznamovali tako imenovani zlati oltarji. To so bili praviloma iz lesa izrezljani, bogato okrašeni polihromirani in pozlačeni oltarni nastavki s prav značilno hrustančevinasto ornamentiko, ki se je spremenila v vinsko trto z grozdi in prekrila arhitekturne člene in na koncu prerastla v akantovo listje, pod katerim so arhitekturne oblike povsem izginile. V nastanek zlatih oltarjev so bile vpletene različne likovne zvrsti: grafika, rezbarstvo, pozlatarstvo, slikarstvo. Nabožno slikarstvo prve polovice stoletja vsebuje še manieristične prvine, v drugi polovici se množijo tudi svetni motivi, zlasti žanr in plemiški portreti. Dela odsevajo predvsem severnjaške zgodnjebaročne vplive. 

Med vidnejše prišleke, ki so se s svojimi delavnicami udomačili na Kranjskem, sta se zapisala slikar in pozlatar Hans Georg Geiger von Geigerfeld v sredini stoletja, priseljen na Kranjsko iz osrednjealpskega prostora, in Flamec Almanach v tretji četrtini 17. stoletja, znan samo po vzdevku in gostujoč v naših krajih samo nekaj let. O Almanachovi izjemni produktivnosti in sposobnostih pričajo redka ohranjena dela, Valvasorjevi zapisi in plemiški zapuščinski inventarji.