Menu Shopping cart
Vaša košarica je prazna
Podprite nas
PISAVA
VELIKOST

CTRL+ ZA POVEČAVO
CTRL- ZA POMANJŠAVO

VELIKE/MALE
STIL
Stalna zbirka

1600–1700

Ugrabitev Prozerpine
2. pol. 17. stol., olje, platno, 176,2 x 132 cm

NG S 1959, Narodna galerija, Ljubljana
Motiv je pogost v evropski umetnosti od renesanse naprej. Izvira iz Ovidijevih Metamorfoz (V, 391–404); Ovidij ga je povzel tudi v Fastih (IV, 417–450), pozneje pa je bil glavna tema pesnitve De raptu Proserpinae Klavdija Klavdijana (4./5. stoletje). V baroku je motiv navdihnil tudi številne glasbenike, med njimi Claudia Monteverdija (Proserpina rapita,1630) in Giovannija Battista Lullija/Jeana-Baptista Lullyja (Proserpina,1680). Slika kaže, kako Pluton, vladar podzemlja, ugrabi Prozerpino in jo na vozu odpelje v svoje podzemno kraljestvo. Desno spodaj je videti glavo ene Prozerpininih prijateljic, ki prepadena prisostvuje dogodku. Značilno baročna upodobitev prostora pripada beneškemu umetnostnemu področju; kompozicija verjetno posnema zglede Luca Giordana, vélikega neapeljskega slikarja, ki je večkrat bival v Benetkah, morda že od 1650 do 1654. Kljub temu pa pri sedanjem poznavanju beneškega slikarstva ni mogoče natančno atribuirati te slike, ki ima nedvomno precejšnjo dekorativno vrednost.

Restavrirano: 1980, Kemal Selmanović
Provenienca: neznana. Predsedstvo vlade LR Slovenije izročilo Narodni galeriji.
Razstave: 1983, Ljubljana, št. 13.
Lit.: Zeri [& Rozman], 1983, str. 28, kat. št. in sl. 13.

Od manierizma k baroku
Čeprav v tem obdobju prevladujejo zgodnjebaročna uvožena dela in dela potujočih umetnikov, je 17. stoletje postavljalo temelje za prihodnost. Politične razmere so se nekoliko umirile, čeprav se je razdivjala tridesetletna vojna, in naročništvo se je začelo postopoma prebujati. Ključni dogodki so bili prihod jezuitov v Ljubljano, dejavnost polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja, predvsem njegove bakrorezne delavnice na gradu Bogenšperk, ob koncu stoletja pa je bila ustanovljena ljubljanska Academia operosorum. 

V 17. stoletju so kiparstvo na Slovenskem zaznamovali tako imenovani zlati oltarji. To so bili praviloma iz lesa izrezljani, bogato okrašeni polihromirani in pozlačeni oltarni nastavki s prav značilno hrustančevinasto ornamentiko, ki se je spremenila v vinsko trto z grozdi in prekrila arhitekturne člene in na koncu prerastla v akantovo listje, pod katerim so arhitekturne oblike povsem izginile. V nastanek zlatih oltarjev so bile vpletene različne likovne zvrsti: grafika, rezbarstvo, pozlatarstvo, slikarstvo. Nabožno slikarstvo prve polovice stoletja vsebuje še manieristične prvine, v drugi polovici se množijo tudi svetni motivi, zlasti žanr in plemiški portreti. Dela odsevajo predvsem severnjaške zgodnjebaročne vplive. 

Med vidnejše prišleke, ki so se s svojimi delavnicami udomačili na Kranjskem, sta se zapisala slikar in pozlatar Hans Georg Geiger von Geigerfeld v sredini stoletja, priseljen na Kranjsko iz osrednjealpskega prostora, in Flamec Almanach v tretji četrtini 17. stoletja, znan samo po vzdevku in gostujoč v naših krajih samo nekaj let. O Almanachovi izjemni produktivnosti in sposobnostih pričajo redka ohranjena dela, Valvasorjevi zapisi in plemiški zapuščinski inventarji.