Slika, namenjena za oltar v zasebni kapeli, je za umetnika dokaj značilna: dobro poznavanje beneške umetnosti se kaže zlasti v Gabrijelu in angelih okrog njega. Po ikonografski strani je treba opozoriti, da nadangel prihaja z desne in ne, kot je običajno, z leve in ga vidimo za Marijo in ne pred njo. Prav tako je treba opozoriti, da kazalec njegove desnice kaže k Sv. Duhu in ne k Mariji; gre namreč za močno razširjen protireformacijski motiv, s katerim naj bi bilo prizoru oznanjenja odvzeto tisto intimno znamenje, ki ga pogosto kažejo starejše upodobitve.
Restavrirano: 1957 in 1978, obakrat Zavod za spomeniško varstvo LRS, Ljubljana
Provenienca: sliko je leta 1939 podarilo Narodni galeriji Ministrstvo za vojsko in mornarico. Galerija jo je prevzela iz kapele vojaške bolnišnice v nekdanjem gradu Selo pri Ljubljani (v Mostah). Leta 1884 je bila v vojaški bolnišnici na Dunajski (danes Slovenski) cesti (Strahl, 1884), in sicer v traktu ob Cesti cesarja Franca Jožefa (danes Cankarjeva cesta), kjer je bila nekoč cerkev klaris, in v delu, ki je bil ob potresu 1895 podrt (Radics, 1909). Radics omenja sliko 1909 že v novi vojaški bolnišnici. Mnenja o izviru slike so različna. Po Steski je bila slika v nekdanjem gradu Rožnik (Rosenbüchel), zdravnik dr. Januarij Curter pl. Breinlstein pa jo je podaril vojaški bolnišnici (Steska, 1898). Radics misli, da je bila nekoč v gradu Rožnik in še pred tem v hišni kapeli zvezdarske opazovalnice (v mislih ima Gruberjevo palačo v Zvezdarski ulici; Radics, 1909). Steska pozneje kot nekdanje nahajališče omenja Gruberjevo kapelo (vendar ne natančno, katero) in vojaško bolnišnico (Steska, 1909). Gaber dvomi (1931), da bi v kapeli Gruberjeve palače mogli biti dve sliki Oznanjenja, zlasti ker bi bila pričujoča za to malo kapelo prevelika: tudi ne soglaša, da bi sliko prevzele klarise, ker je bil njihov samostan leta 1786 že razpuščen, takrat pa naj bi bila slika še v Gruberjevi kapeli. Pričujoča slika Oznanjenja bi bila po merah za kapelo v Gruberjevi palači prenizka in preozka, ne pa prevelika! Po ikonografski strani bi manjkalo v kapeli med ciklom prizorov iz Marijinega življenja le Kristusovo rojstvo. Ne vemo, komu je bil oltar posvečen, kajti današnja manjša slika Žalostne Marije v oltarju je poznejši dodatek. Dvom, da bi bili v isti kapeli dve upodobitvi Oznanjenja – eno je naslikano že na levi steni ob oltarju, drugo pa naj bi bilo upodobljeno na oltarni sliki – je upravičen. Tradicija, da je bila slika svoj čas v gradu pod Rožnikom (Viderčanov grad na Glincah, nem. Rosenbüchel), kot omenja Steska, in da jo je zdravnik dr. Januarij Curter pl. Breinlstein podaril vojaški bolnišnici, je verjetna zaradi arhivskega podatka: lastnica gradu je bila v letih 1774 do 1787 mati Gabriela Gruberja, Josefa Schwindel, vdova Gruber. Ob njeni smrti leta 1787 je v zapuščinskem inventarju omenjena kapela v prvem nadstropju in v njej oltarna slika Oznanjenje v pozlačenem okvirju (zapuščinski inventar, lit. S, fasc. XXXV, št. 258, Arhiv Slovenije). Red klaris je bil razpuščen že leta 1786, zato slika ni mogla biti v lasti klaris, marveč vojaške bolnišnice, ki je prevzela samostan klaris s cerkvijo vred. Tej bolnišnici je dr. Januarij Curter pl. Breinlstein podaril sliko. Strahl omenja sliko v vojaški bolnišnici leta 1884. Žal ne vemo, od kod je dr. Curter dobil sliko in kdaj jo je podaril bolnišnici.
Razstave: 1957, Ljubljana, št. 9; 1960, Ljubljana, št. 86; 1961, Ljubljana, brez št.; 1983, Ljubljana, št. 77; 1989, Ljubljana, Narodni muzej, Slovenci v letu 1789, št. 444.
Lit.: E. v. Strahl, Die Kunstzustände Krains in den vorigen Jahrhunderten: Eine culturhistorische Studie, Graz 1884, str. 40 [cf. E. Cevc, Spis Edvarda Strahla o umetnostnih razmerah na Kranjskem, L. razgl. XVIII, 1970. str. 96]; V. Steska, Kremser-Schmidt, slaven slikar, DS, XI, 1898, str. 578; DS, XII, 1899, sl. na str. 177; P. von Radies, Alte Häuser in Laibach: Geschichtserinnerungen, II, Laibach 1909, str. 87; V. Steska, Kremser-Schmidtove slike na Kranjskem, IMK, XIX, 1909, str. 56; V. Steska: Umetnost na Slovenskem, I: Slikarstvo, Prevalje 1927, str. 176 (iz kapele v Gruberjavi palači); A. Gaber, Stare slike pripovedujejo, Slovenski narod, LXIV, št. 25, 31. 1. 1931, str. 5; F. Stele, Monumenta, II, 1938, str. 16; F. Dworschak-R. Feuchtmüller-K. Garzarolli Thurnlackh-J. Zykan: Die Maler Martin Johann Schmidt genannt "Der Kremser Schmidt" 1718–1801, Wien 1955, str. 276; Martin Joh. Schmidt "Kremser Schmidt" 1718–1801: Dela v Sloveniji, Narodna galerija, Ljubljana 1957, str. 25, kat. št. 9 (katalog sestavila M. Stele, ki omenja trditev A. Gabra, da je bila slika v nekdanjem samostanu klaris v Ljubljani, in Steskovo poročilo, da je bila v gradiču pod Rožnikom, ki je bil last Josefe v. Schwindel, vdove Gruber) [rk]; Umetnost baroka na Slovenskem: Vodnik po umetnostnih zbirkah Narodne galerije, II, Ljubljana 1957 (katalog sestavila M. Stele), str. 29, kat. št. 45; A. Cevc, Stari tuji, I, 1960, str. 36, kat. št. 86, sl. 44; Barok na Slovenskem, Narodna galerija, Ljubljana 1961 (besedilo A. Cevc), str. 31 [rk]; K. Dobida: Sprehod po Narodni galeriji, Ljubljana 1961, str. 23; Zeri [& Rozman], 1983, str. 64-65, kat. št. 77, sl. 76; Slovenci v letu 1789, Narodni muzej, Ljubljana 1989, str. 175 [rk]; R. Feuchtmüller: Der Kremser Schmidt: 1718–1801, Innsbruck-Wien 1989, str. 108, 452, 575, 578, št. in sl. 534.
Opombe: napis d. sp.:1771/29. Nov., pod njim originalna letnica 1776 (?)