Menu Shopping cart
Vaša košarica je prazna
Podprite nas
Stalna zbirka

1800–1820

Franc Kavčič/Caucig

(Gorica, 1755 – Dunaj, 1828)

Venera, Amor in Peristera
(pred 1810), olje, platno, 103 x 180 cm

NG S 3348, Narodna galerija, Ljubljana
Venera ( gr. Afrodita ), boginja cvetja, vrtov in ljubezni je nekoč tekmovala s svojim krilatim sinom Kupidom ( Amorjem ). Sredi cvetoče pokrajine sta stavila, kdo bo nabral več cvetja. Amor je letal od cveta do cveta in Veneri je slabo kazalo. Skrivoma ji je prišla na pomoč nimfa Peristera in Venera je zmagala. Amor je spregledal prevaro in je nimfo za kazen spremenil v goloba ( peristera je starogrška beseda za goloba ). Odslej je golob Venero zvesto spremljal in je postal eden njenih atributov. O Peristeri je Boccacio vedel povedati, da je menda bila lahkotna ženska iz Korinta, ki je po zunanjosti in lepoti hotela tekmovati z Venero.

Stanje: Slika bržkone ni bila dosti restavrirana, le na levi figuri so bile zaznane manjše retuše. Novo platno podloženo z voščeno maso in napeto na nov podokvir.
Restavrirano: 2006, Kemal Selmanović, Ljubljana
Provinienca: Pred 1810 kupljeno za dunajsko palačo knezov Auerspergov; 1953 konzul Alfed Weiss kupil s palačo vred sliko v Dvorani prestonaslednika Rudolfa. Po konzulovi smrti palača prodana 1987. Zasebnik z Dunaja sliko prodal Narodni galeriji leta 2006.
Razstave: Franc Kavčič/Caucig; Slike za dunajsko palačo knezov Auerspergov; Narodna Galerija, 24. oktober 2007 - 10. februar 2008
Lit: Annalen 1810, str. 359 ( v Palači kneza Auersperga na Dunaju več prizorov iz Gessnerjevih Idil in po Ateneju); Boeckh 1825, str. 328 ( dvanajst slik, delno krajin delno zgodovinske vsebine); Kukuljević 1858, str. 153 različne slike predstavljajoče " okolico " in zgodovinske prizore ); Palais Auersperg ok. 1957, str. 23 ( Zelena dvorana .. supraporte v tem prostoru z mitološkimi upodobitvami so dobro delo italijanskega slikarja konca 18. stoletja ).

Neoklasicizem

Franc Kavčič je pomemben predstavnik evropskega neoklasicizma. Čeprav je upodabljal zgodbe iz grško-rimske antike, je njegovo etično sporočilo popolnoma sodobno in zrcali čas velikih družbenih sprememb. 

Kavčič se je v osemdesetih letih 18. stoletja šolal v Rimu, kjer je risal tudi na Francoski akademiji v času drugega bivanja Jacquesa Louisa Davida v večnem mestu in ko se je tam v rezidenco Antona Rafaela Mengsa naselila Angelika Kauffmann. Po več kakor dvajsetletni profesuri na dunajski umetnostni akademiji je Kavčič tam postal direktor slikarske in kiparske šole. Vodil je tudi Državno porcelansko manufakturo in ob koncu življenja postal častni član rimske Akademije sv. Luka. Številne njegove kompozicije so se tako znašle tudi na porcelanskih izdelkih. 

Kavčičeva dela zaznamujejo kompozicijska monumentalnost in jasnost, brezhibna modelacija z ostro risbo in z zglajenimi barvnimi premazi, izpostavljena vloga ženskih likov v prizorih in akademska zadržanost. Motive je črpal iz bogate zakladnice antične zgodovine in mitologije in iz svetopisemskih zgodb. Starozavezna Salomonova sodba je bila kot pripoved o vladarski modrosti najprimernejša tema za prestižno naročilo cesarja Franca I. Med literarnimi viri so Kavčiča navdihovale Idile Salomona Gessnerja. Njegove krajine so arkadijske, idealne in premišljeno sestavljene po klasicističnih pravilih in po popotnih spominih. V njih odkrivamo arhitekturne sledi slavne preteklosti, poživljajo pa jih drobni pastoralni prizori. 

Kavčičevo slikarstvo je v prvi polovici 19. stoletja vplivalo na njegove številne dunajske učence, zgodovino umetnosti pa je zaznamoval tudi z intenzivno polemiko s predstavniki Bratovščine sv. Luke, ko je branil tedaj že konservativna stališča.