Menu Shopping cart
Vaša košarica je prazna
Podprite nas
Stalna zbirka

1820–1870

Anton Karinger

(Ljubljana, 1829–1870)

Hrasti v Mestnem logu
1869, olje, platno, 38 x 52 cm
sr. sp. na okvirju napis (svinčnik): Karinger, Iz mestnega loga; l. zg. na podokvirju nalepka z napisom (tisk, tipkopis in svinčnik): NARODNA GALERIJA LJUBLJANA / INV. ŠTEV. / KARINGER Anton / " Iz ljubljanskega Mestne / ga loga " / o. pl., sign. ni / NM - NG, 19 A; l. zg. nalepka z napisom (svinčnik). III. 23; sr. sp. na podokvirju nalepka z napisom (tipkopis in žig): Restavrirano / 1954; LJUDSKA REPUBLIKA SLOVENIJA LJUBLJANA / ZAVOD ZA VARSTVO IN ZNASTVENO PROUČEVANJE KULTURNIH SPOMENIKOV / IN PRIRODNIH ZNAMENITOSTI SLOVENIJE

NG S 0127, Narodna galerija, Ljubljana


Bidermajer in romantika

Močno cenzurirano družbeno življenje v obdobju med dunajskim kongresom in pomladjo narodov, oslabljeno cerkveno naročništvo in vzpenjajoči se srednji razred so zaznamovali čas umika v zasebnost, k individualni samozavesti in občutenju pripadnosti; v srednjeevropski umetnosti se spremembe v družbi in v duhovnih sferah izražajo v slogu, poimenovanem bidermajer, ki sobiva z romantičnim pogledom na naravo. 

V tem času je največji razcvet doživelo portretno slikarstvo. Matevž Langus, Jožef Tominc, Mihael Stroj in Anton Karinger so se uveljavili kot profilirani portretisti, ki so svojo stanovsko samozavest izkazovali tudi z avtoportreti. Slikarji so se sprva opirali na formalne značilnosti neoklasicizma. Pozni Strojevi, predvsem pa Karingerjevi portreti opuščajo bidermajersko razpoloženje in prevzemajo bolj realistične poteze. 

Zanimanje za krajino se je kazalo najprej na ozadju portretov, proti sredini stoletja pa dobijo pomembno vlogo samostojne mestne vedute. Bidermajerska krajina je idilična, opisna, dopolnjena s štafažnimi figurami. Slikarje so pritegnile turistične in z domovinsko identiteto povezane lokacije: Triglav, Bohinjsko jezero, Bled. Kot izrazita krajinarja sta se uveljavila Anton Karinger in Marko Pernhart, ki je zaslovel z večdelnimi panoramskimi razgledi z gorskih vrhov. 

Mikaven okras meščanskega salona so bila tihožitja, ki so privlačila tudi ljubiteljske slikarke, med njimi Marijo Auersperg Attems.