Menu Shopping cart
Vaša košarica je prazna
Podprite nas
Stalna zbirka

1820–1870

Cornelis Johannes van Hulstijn

(Jutphaas, 1813 – Celje, 1879)

Vaza s cvetjem
1864, olje, platno, 65,8 x 50 cm
sign. and dat. d. sp.: C. J. van Hulstijn f / 1864

NG S 2369, Narodna galerija, Ljubljana
Na marmornati polici stoji porcelanasta vaza s šopkom, drugo cvetje pa je razsuto ob njej. V šopku opazimo ob vrhu cesarski tulipan (Fritillaria imperialis), španski bezeg, Primulo parbescens, potonike, modri slak, kapucinko, mačehe, vrtnice, verbene in šmarno deteljo (Coronilla varia). Slogovno je slika tipična za dunajsko bidermajersko smer z vso njeno raznoličnostjo. Očitne so zveze s holandskimi tihožitji 18. stoletja, toda ta so v bidermajerju tolmačena akademsko, skoraj kot oleografija, kar spominja na slikarstvo na porcelanu.

Stanje: industrijsko platno.
Restavrirano: 1988, Kemal Selmanović
Provenienca: neznana. FZC 1945; Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, inv. št. IS 19280; 1986 dano v upravljanje Narodni galeriji.
Razstave: 1989, Ljubljana, št. 65.
Lit.: Zeri & Rozman, 1989, str. 29, 45, 73-74, kat. št. in sl. 65.
Opombe: na hrbtni strani žig: Wien / .. ille

Bidermajer in romantika

Močno cenzurirano družbeno življenje v obdobju med dunajskim kongresom in pomladjo narodov, oslabljeno cerkveno naročništvo in vzpenjajoči se srednji razred so zaznamovali čas umika v zasebnost, k individualni samozavesti in občutenju pripadnosti; v srednjeevropski umetnosti se spremembe v družbi in v duhovnih sferah izražajo v slogu, poimenovanem bidermajer, ki sobiva z romantičnim pogledom na naravo. 

V tem času je največji razcvet doživelo portretno slikarstvo. Matevž Langus, Jožef Tominc, Mihael Stroj in Anton Karinger so se uveljavili kot profilirani portretisti, ki so svojo stanovsko samozavest izkazovali tudi z avtoportreti. Slikarji so se sprva opirali na formalne značilnosti neoklasicizma. Pozni Strojevi, predvsem pa Karingerjevi portreti opuščajo bidermajersko razpoloženje in prevzemajo bolj realistične poteze. 

Zanimanje za krajino se je kazalo najprej na ozadju portretov, proti sredini stoletja pa dobijo pomembno vlogo samostojne mestne vedute. Bidermajerska krajina je idilična, opisna, dopolnjena s štafažnimi figurami. Slikarje so pritegnile turistične in z domovinsko identiteto povezane lokacije: Triglav, Bohinjsko jezero, Bled. Kot izrazita krajinarja sta se uveljavila Anton Karinger in Marko Pernhart, ki je zaslovel z večdelnimi panoramskimi razgledi z gorskih vrhov. 

Mikaven okras meščanskega salona so bila tihožitja, ki so privlačila tudi ljubiteljske slikarke, med njimi Marijo Auersperg Attems.