Podobe so nastale neposredno pred motivi, verjetno v okolici mest Šanghaj in Sučaj ter ob jezeru Tajhu. Njihova študijska narava se odraža v majhnem formatu in osredotočenosti na barvne ploskve, na katerih realistične podrobnosti nadomešča vidna, hitra in plitka poteza, ki mestoma niti ne prekrije nosilca iz lepenke.
Franketove podobe tradicionalnih kitajskih mostov, prekopov in arhitekture so redki utrinki iz Vzhodne Azije v slovenski umetnosti in nekaj let starejše od podobno zasnovanih skic Janeza Šubica iz Rima. Franke je Kitajsko obiskal leta 1873; potovanje je navdahnilo njegovo novelo Postillion d'amour. Pustolovsko zgodbo o iskanju ugrabljenega sina ruske kneginje dopolnjujejo opisi evropskih
kolonialnih postojank, nedavne kitajske zgodovine in sodobnega življenja v Singapurju, Hongkongu in Šanghaju. Glavni junak, dalmatinski slikar Cetinovič, na poti tudi slika; zanimajo ga učinki, ki jih v krajini, vodi in na predmetih ustvari naravna svetloba. Franketova dela, nastala 15 let pred pripovedjo, še niso takšna, govorijo pa o začetku slikarskega prehoda iz ateljeja v naravo.