K beneškim vedutam se je Zoran Mušič ponovno vrnil po letu 1980, ko je slikal na obrežju Zattere v bližini svojega ateljeja, s pogledi proti Giudecci. Motive v risbi je skiciral ob kanalih, v ateljeju pa so nastale barvne mojstrovine na platnu ali v grafičnih tehnikah. Niso ga zanimale turistične Benetke. Pritegnile so ga bettoline, ladje, ki oskrbujejo druge ladje z vodo. V primerjavi s povojnimi akvareli so vedute manj barvite, naslikane v zemeljskih tonih in brez dnevne svetlobe. Benetke vidimo v jutranjih ali večernih meglicah in sencah. V beneških vedutah je združil silhuete mrličev, oddaljene poglede na obrise Dolomitov in sence stavb na Giudecci.
Slika iz leta 1999 je ena zadnjih datiranih mojstrovin umetnika, ki mu je v visoki starosti pešal vid. Zdi se, da njegova slikarska roka sama slika motiv beneškega kanala, ki ga je pred tem že neštetokrat ponovila. Kot bi roka sama mešala barve in slikala kanale in barvne vtise na mesto, ki je postalo njegov poslednji dom in navdih.
Donacija Ljubana, Milade in Vande Mušič Narodni galeriji