Menu Shopping cart
Vaša košarica je prazna
Podprite nas

Dogodki in obvestila

junij 2018 - Posebno

Izbor idejne rešitve za dopolnitev niš na fasadi palače Narodnega doma

Komisija za postavitev javnih spomenikov in obeležij v Mestni občini Ljubljana je na 30. seji, 28. 2. 2018,  sprejela sklep: »da podpira predlog postavitve dveh kipov v praznih nišah na fasadi Narodne galerije.« S tem želi Mestna občina Ljubljana počastiti 100. obletnico ustanovitve Narodne galerije v Ljubljani.

Na vabljenem natečaju so sodelovali akademski kiparji Mirko Bratuša, Boštjan Drinovec, Damjan Kracina in Matjaž Počivavšek.

Strokovna komisija je ob upoštevanju v razpisu navedenih kriterijev kot tudi po presoji finančnih možnosti izvedbe odločila, da za postavitev skulptur v niši na fasadi Narodnega doma oz.  Narodne galerije predlaga delo akademskega kiparja Damijana Kracine.

Akademski kipar Damijan Kracina je oblikoval dve skulpturi, ki asociirata na moški in ženski princip, obenem pa ponujata večplastno branje, tako glede vsebin, ki jih hrani Narodna Galerija, kot glede prepleta kiparstva, slikarstva in arhitekture iz različnih umetnostnih obdobij. Posebej pritegne pozornost povzemanje motiva Robbovega vodnjaka s skalami, iz katerih rasteta skulpturi, s čimer se izpostavlja vez med Narodno galerijo, ki hrani original Robbovega vodnjaka, in mestom. Skulpturi je avtor prilagodil obliki niš, iz katerih je povzel okrasje in pozlato ter prispodobi figur v svitku povezal z znamenitima slikama Jožefa Tominca. Med likom posameznika in skupine je ustvaril dialog, poprsja pa je povezal z organskimi elementi, ki jih tudi sicer uporablja v svojem ustvarjanju. Skulpturi, ki simbolno opozarjata na poslanstvo in vsebino ustanove, se skladata s kompozicijo fasade Narodnega doma, kljub temu da ohranjata značilen likovni izraz avtorja.

Razstava idejnih rešitev je na ogled v Narodni galeriji od 28. 6. 2018 dalje.

Strokovna komisija v sestavi: predsednik, podžupan MOL, prof. Janez Koželj in člani mag. Mateja Breščak, dr. Andrej Smrekar, Jerneja Batič, Blaž Peršin ter predstavnica ZVKDS kot svetovalka Marija Režek Kambič so podali sledeče obrazložitve glede svoje odločitve:

Mirko Bratuša
Akademski kipar Mirko Bratuša je za idejno rešitev predlagal delo z naslovom Nameštalka in Anonimus. Avtor je izkoristil priložnost, da na ironičen način izrazi v obliki neke vrste performansa svoje kritično stališče do povabil k izdelavi idejnih rešitev za javne spomenike. Pri tem je dramaturgijo absurda izpeljal z znatno primesjo vulgarnosti. Komisija je avtorjevo sporočilo razumela in odigrala tudi predvideno vlogo, s čimer je avtor dejansko dosegel svoj namen. Iz te ugotovitve komisije potemtakem izhaja, da predlagana rešitev ni primerna za izvedbo.

Boštjan Drinovec
Akademski kipar Boštjan Drinovec je predstavil delo z naslovom Mladenka in mladenič. Predlagan izbor teme "nagovarjanja in zapeljevanja", pri kateri se avtor sklicuje na poslanstvo Narodne galerije in zato skuša oblikovati neposreden nagovor obiskovalca, je sicer primeren in domiseln. Vendar pa mladostnika vsak na svojem balkonu razvijata dialog med seboj, s čimer ne usmerjata gledalca k Narodni galeriji, temveč na trg pred njo. Niši na fasadi sta namreč z ograjo, na kateri vsaka od figur sloni, preoblikovani v balkon, kar postavlja protagonista v vlogo opazovalcev dogajanja na trgu, hkrati pa pozirata, s čimer javnosti ne sporočata, kakšna vsebina se krije izza fasade. Motiv je podoben druščini v Manetovem Balkonu, ki spremlja spektakel na bulvarju in je hkrati spektakel za mimoidoče.

Matjaž Počivavšek
Akademski kipar Matjaž Počivavšek je na izredno pretanjen način oblikoval dve abstraktni skulpturi, ki v ospredje postavljata snovnost, ki z lepoto izčiščenih oblik zapeljuje gledalca. Likovno dovršeni in čutno sugestivni formi sta izjemno avtorsko delo, ki postulira intimno komunikacijo in kontemplacijo. Komisija ugotavlja, da prevelika razdalja v perspektivi med prostorom gledalca in plastiko visoko na fasadi takšnega doživljanja ne omogoča. Prav tako kot v pogledih od spodaj plastiki tudi v pogledih od daleč izgubita svojo komunikacijsko učinkovitost. Po mnenju komisije bi delovali abstraktni, četudi umirjeni obliki skulptur iz brona kot tujek v fasadni kompoziciji. Komisija je prepričana, da bi bilo bolj kot na fasado Narodnega doma smiselno umestiti obe skulpturi na trg pred galerijo oziroma v drug primeren javni prostor.