Medijsko središče

V sklopu Stalne zbirke Narodne galerije je od 15. maja do 21. septembra 2025 na ogled študijska razstava Iz sence v sliko. Skicirke Ivane Kobilca, ki ponuja edinstven vpogled v način dela in ustvarjalnega razmišljanja najbolj znane slovenske slikarke. Skicirke, ki jih je Narodni galeriji podarila družina Pintar, še nikoli niso bili predstavljene v javnosti. Šest zvezkov izvira iz treh obdobij umetničinega življenja in ustvarjanja.

Na razstavi skupaj s skicirkami predstavljamo še štirinajst oljnih slik, od katerih sta dve iz zasebnih zbirk prvič predstavljeni javnosti. Dve sliki, Vedeževalka iz kart in Bošnjak s pipo, pa je Narodna galerija v zadnjih dveh letih odkupila na zahodnoevropskem tržišču in sta se tako vrnili »domov«.

V Narodni galeriji je od 10. aprila do 9. novembra 2025 na ogled razstava Barok v Sloveniji. Slikarstvo in kiparstvo. Na razstavi, ki zavzema celotno prvo nadstropje Narodnega doma, predstavljamo slikarske in kiparske vrhunce 17. in 18. stoletja, od obdobja rekatolizacije do izzvenevanja baroka. Izbrali smo več kot 170 umetnin iz zbirk Narodne galerije in izposojenih iz mnogih cerkvenih prostorov, od drugih muzejskih institucij in od zasebnih lastnikov, tako iz Slovenije kot iz Italije, Hrvaške in Avstrije. Stropno in stensko slikarstvo predstavljamo z ohranjenimi fragmenti fresk, multimedijsko projekcijo poslikav cerkvenih in posvetnih prostorov ter fotopovečavami.

Narodna galerija in Arboretum Volčji Potok sta v torek, 11. marca, predstavila knjigo

Sadje na slikah Narodne galerije

Knjiga, ki je bogata s podobami sadja mikavnih oblik in razkošnih barv, osvetljuje simboliko sadja v likovni umetnosti ter zgodovino gojenja in s tem povezane posebnosti. Na 22 izbranih slikah so upodobljeni sadeži – od breskev, jabolk, kosmulj do višenj, dve sliki oziroma poglavji v knjigi pa predstavljata tudi sadovnjake in prodajalce sadja. Vsako poglavje je razdeljeno na umetnostnozgodovinski opis izbrane umetnine kustosinje Jassmine Marijan ter vrtnarsko-botanični opis strokovnjaka za rastline Matjaža Mastnaka.

Knjigo so predstavili dr. Barbara Jaki, direktorica Narodne galerije, Jassmina Marijan, kustosinja Narodne galerije in soavtorica besedil, ter soavtor Matjaž Mastnak, tudi direktor Arboretuma Volčji Potok.

Na Prešernov rojstni dan bo v Narodni galeriji praznično, vstop v Stalno zbirko in na stalno razstavo del Zorana Mušiča bo prost.

Tretji december bo sijajna priložnost, da si zbirko ogledate v vsej veličini, saj bo od začetka januarja 2025 postavitev nekoliko drugačna. Znamenite umetnine, med drugim slike Ivane Kobilce, slovenskih impresionistov, Janeza in Jurija Šubica ter dela iz obdobja bidermajerja, bodo v tej postavitvi na ogled le še do nedelje, 5. januarja 2025. S pomembnimi umetninami iz teh obdobij bomo namreč gostovali v imenitnem muzeju Belvedere na Dunaju.

V Narodni galeriji bo od 19. septembra 2024 do 9. februarja 2025 na ogled razstava Stari mojstri iz zbirk Muzeja za umetnost in obrt, Zagreb. Slikarstvo, kiparstvo in grafika.

 Razstava izjemnih del iz zbirk enega najstarejših in največjih muzejev na Hrvaškem je plod dolgoletnega in odličnega sodelovanja Narodne galerije in Muzeja za umetnost in obrt. Zagrebški muzej, ki je zaradi popotresne prenove trenutno zaprt za javnost, slovenski javnosti predstavlja izbor umetnin starih mojstrov, skupaj 62 eksponatov – slik, kipov in grafičnih del.

Izbrali smo štirinajst slik iz Stalne zbirke, jih opremili s QR kodami, preko katerih omogočamo dostop do brezplačnega filtra Zamenjaj obraz. S podporo umetne inteligence lahko galerijski obiskovalci izbranim umetninam zamenjajo obraz s svojim, fotografijo pa shranijo na mobilnem telefonu ali delijo s prijatelji na družbenih omrežjih.

Popestritev bo prvič na voljo na mednarodni muzejski dan, v soboto, 18. maja. Na ta dan je vstop v stalno zbirko in na razstavi del Zorana Mušiča ter Marjana Pogačnika prost.

V Narodni galeriji bo od 18. aprila do 20. oktobra 2024 na ogled nova občasna razstava, ki predstavlja grafične liste in grafične postopke Marjana Pogačnika. Umetnikov opus je izjemno kakovosten, sredi prejšnjega stoletja je prejel prestižne mednarodne nagrade za reliefni tisk, postavili so ga ob bok največjim mojstrom grafične umetnosti, kakršni so Chagall, Braque ali Nesch.

Zavestno je izoblikoval postopek, ki povsem izstopa med grafičnimi tehnikami. Združil je vrsto različnih praks in jih po dotlej nevidenih načelih povezal v svojo vizijo na matrici.

Na razstavi bo poleg grafičnih listov, predmetov in preostalega gradiva, ki dokumentira njegov grafični proces, na ogled še krajši film s prikazom različnih stopenj njegove grafične tehnike.

V Narodni galeriji bo od 7. marca do 14. julija na ogled izjemna umetniška zbirka Kroples.

Predstavljen bo izbor 66 umetnin avtorjev, kot so Marko Pernhart, Ivana Kobilca, Anton Karinger, Rihard Jakopič, Ivan Grohar, Matija Jama, Hinko Smrekar, Zoran Mušič, Metka Krašovec in mnogi drugi.

Zbirka, ki je pokazatelj zbirateljske strasti, vizije in zavedanja pomembnosti kulturne dediščine lastnega naroda, bo prvič na ogled tako strokovni kot širši javnosti.

Arboretum Volčji Potok in Narodna galerija vabita na predstavitev knjige

Sporočilnost cvetlic na slikah Narodne galerije

v sredo, 14. februarja 2024, ob 11. uri v Zlati dvorani Narodne galerije, vhod Cankarjeva 22.

V Narodni galeriji bo od 14. decembra 2023 do 17. marca 2024 na ogled nova razstava Janez Potočnik (1749–1834). Risbe iz javnih zbirk.

Poznobaročni slikar Janez Potočnik je v zgodovini naše umetnosti svojevrstna uganka. (Gluho)nemi umetnik je vsaj v akademskem letu 1775 in 1776 obiskoval dunajsko Akademijo upodabljajočih umetnosti. V tem času je nastal sveženj risb, ki jih danes hranita Narodna galerija in Narodni muzej Slovenije.

Potočnikove akademijske risbe, ki jih predstavljamo na razstavi, so v naši dediščini izjemne po obsegu, ambiciji in zgodovinski pričevalnosti.

Na Prešernov rojstni dan, 3. decembra, bo v Narodni galeriji še posebej pestro, saj je z našim največjim pesnikom povezana tudi razstava del kiparja Ivana Zajca. Zajčevo najbolj znano delo je Prešernov spomenik v Ljubljani, ena od najbolj priljubljenih mestnih točk.

Vabimo vas na pester program dogodkov za vse starostne skupine, poseben poudarek pa tokrat namenjamo slepim in slabovidnim obiskovalcem, za katere smo pripravili tipne slikanice in reprodukcije.

V Narodni galeriji odpiramo novo občasno razstavo Ivan Zajec (1869−1952), ki bo na ogled od 5. oktobra 2023 do 11. februarja 2024.

Kiparju Ivanu Zajcu, avtorju najvidnejšega javnega spomenika v Sloveniji, spomenika Francetu Prešernu na Prešernovem trgu v Ljubljani, posvečamo prvi celovit pregled njegovega ustvarjanja.

Razstava v Narodni galeriji predstavlja sedeminpetdeset del v marmorju, bronu, mavcu in glini, arhivske biografske izpise in podatke o šolanju, življenju in delu Ivana Zajca.

V Narodni galeriji odpiramo novo občasno razstavo Umetnikov atelje. Iz fotografskih arhivov španskega Zavoda za kulturno dediščino.

Na ogled bo 90 fotografij, ki v časovnem razponu od konca 19. stoletja do sredine 20. stoletja odpirajo vrata v ateljeje španskih slikarjev in kiparjev in nam omogočajo vpogled v bogastvo različnih struj španske umetnosti v prvi polovici 20. stoletja. Razstavo zaokrožuje izbor fotografij slovenskih umetnikov iz istega časovnega obdobja.

Vljudno vas vabimo na javno predstavitev nove knjige

Vrtovi in parki na slikah Narodne galerije

v petek, 10. marca 2023, ob 10. uri v Zlato dvorano Narodne galerije, vhod Cankarjeva 20, Ljubljana.

Knjiga je nastala v sodelovanju Arboretuma Volčji Potok in Narodne galerije in predstavlja izbrane umetnine iz zbirk Narodne galerije, na katerih se motivno srečujeta narava in umetnost.

Knjigo bodo predstavili dr. Barbara Jaki, direktorica Narodne galerije, Aleš Ocepek, univ. dipl. inž. agr., direktor Arboretuma Volčji Potok, in avtorja publikacije Jassmina Marijan, ki je pripravila umetnostnozgodovinske opise, ter Matjaž Mastnak, ki je prispeval vrtnarsko-botanična besedila.

12. februarja 2023 mineva 114 let od rojstva Zorana Mušiča (Bukovica, 1909 – Benetke, 2005), prvega modernističnega slovenskega umetnika, ki se je uveljavil tudi na Zahodu in dosegel svetovno prepoznavnost.
Ob obletnici rojstva smo v Narodni galeriji pripravili novo postavitev stalne razstave, v katero smo vključili tudi na svetlobo posebej občutljiv akvarel Most Rialto, ki je bil začasno na ogled na pregledni razstavi v Muzeju Leopold na Dunaju.
Prav na umetnikov rojstni dan, v nedeljo, 12. februarja 2023, ob 11. uri pripravljamo javno vodstvo po razstavi, po kateri bo vodil dr. Andrej Smrekar.

Hinko Smrekar, vsestranski umetnik, ki je zaznamoval umetnostno, družabno in politično življenje prve polovice 20. stoletja, je bil 1. oktobra 1942 ustreljen kot talec italijanske okupacijske oblasti v Ljubljani. 

V Narodni galeriji smo se Hinku Smrekarju poklonili s pregledno razstavo v dveh delih. Ob razstavi smo izdali tudi katalog, ki je zaradi izjemnega zanimanja že pošel.

Ob obletnici umetnikove smrti zdaj javnosti predstavljamo katalog v angleškem jeziku ter novo spletno stran Hinko Smrekar.

Ob razstavi Kipar Ivan Štrekelj (1916–1975) vas vabimo na predstavitev knjige Neslišni zvoki dleta. Ivan Štrekelj, gluhi kipar, ki bo v torek, 30. avgusta 2022, ob 11. uri v Zlati dvorani Narodne galerije, vhod Cankarjeva 20.
Knjiga dr. Aksinje Kermauner predstavlja življenje in delo gluhega kiparja Ivana Štreklja. Za lažje razumevanje knjige osebam z izgubo sluha je besedilo dopolnjeno z risbami kretenj in QR kodami s povezavo do videoposnetkov v slovenskem znakovnem jeziku.

V Narodni galeriji odpiramo novo občasno razstavo Nove pridobitve 2011–2021. Razstava, ki razkriva likovne bisere, pomembne pridobitve, izjemne dopolnitve in drobce v mozaiku slovenske likovne umetnosti, bo na ogled v Razstavišču Narodne galerije od 10. marca do 29. maja 2022.

Metka Krašovec (1941–2018), ena najvidnejših slovenskih umetnic, je leta 2016 Narodni galeriji podarila 251 del iz svojega obsežnega in raznovrstnega opusa. Tako je Narodna galerija dobila neprecenljivo darilo, reprezentativno zbirko, ki obenem izkazuje tudi veliko zaupanje slikarke in Prešernove nagrajenke Metke Krašovec Narodni galeriji kot skrbnice najdragocenejše umetnostne dediščine našega prostora.

Narodna galerija ob slovenskem kulturnem prazniku vabi k varnemu ogledu naših najlepših umetnin.
Tokrat smo posebno pozornost posvetili slovenskemu impresionistu Matiji Jami – letos namreč obeležujemo 150. obletnico njegovega rojstva.

V Narodni galeriji jeseni 2022 pripravljamo njegovo razstavo. Obračamo se na javnost, na vse lastnike njegovih del, da nam pomagate sestaviti kar najpopolnejši seznam umetnin. Izbor najboljših del bomo tudi razstavili.